Nasveti za zelo aktivnega dojenčka: razvoj in vedenje

V prvem letu življenja poteka razvoj dojenčka zelo hitro in v nekaj mesecih se otrok nauči obrniti s trebuha na hrbet in obratno, sedeti, plaziti in nato hoditi. To so pomembni mejniki za razvoj otroka, fizioterapevtka in strokovnjakinja za razvoj grobe motorike pri otrocih, dr. Marissa Aaron, pa razkriva, kako lahko otroku pomagate do teh mejnikov.

Omejite uporabo otroške opreme in omogočite gibanje

Danes je na trgu ogromno opreme za dojenčke in raznih pripomočkov, starši pa delamo napako, ko jih kupujemo in uporabljamo v izobilju. "Bom zelo jasna - nič od tega ni dobro za dojenčka, nobene hojce, gugalnice, skakalnice ... Te stvari so zato, da pomagajo vam, ne vašemu otroku. In popolnoma razumem, da jih uporabljate, ko morate kuhati kosilo ali se stuširati, vendar, kadar koli je to mogoče, izberite raje, da otrok leži na ravni površini," piše dr. Aaronova za mother.ly in dodaja: "Za nekaj minut spremenite položaj dojenčka, pustite ga ležati na hrbtu, boku, nato na trebuhu. Odlična alternativa so tudi bombažne nosilke, saj spodbujajo nadzor nad glavo in vratom ter pustijo dojenčku proste roke."

Do začetka je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen.

Začetna priporočila: baby-handling in položaji

Novorojenčka je potrebno dvigovati, držati in previjati po pravilih baby-handlinga. Dojenček ne sme dvigovati glavice, uporabljati hojce, spi lahko samo na hrbtu. Nikar ga ne držite za obe rokici, ko se uči hoditi! Zavarujte vse robove in vrata. Stajica ga omejuje. Če ste pred kratkim postali starši, ste več kot enkrat slišali vse zgoraj naštete ”nasvete” in ”pravila”.

Od 6. tedna naprej dojenčka vsaj za nekaj minut na dan položite na trebušček, ves čas pa naj bo pod nadzorom! Od 3. meseca dalje polagajte dojenčka na čim tršo podlago (pene, parket). Na trši podlagi bo namreč hitreje dobil občutek za ravnotežje. Polagajte ga na trebušček. Ko bo dvignil roke, noge in glavico nazaj, se vam bo zdelo, kot da se muči, vendar je prav to tisti pravi položaj v katerem krepi pomembne mišice.

Praktične vaje in postopki po mesecih

Prvi mesec

V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.

Drugi mesec

V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.

Tretji mesec

Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine.

Četrti do šesti mesec

Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet. Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje.

Šesti do osmi mesec

Ko je otrok pripravljen na naslednji korak, kakršen koli že bo, mu večkrat pokažite, kako to narediti, svetuje fizioterapevtka. Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran.

Stojanje in hoja

Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Hoja: otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok ... začne hoditi naprej, in ne več vstran. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih.

Kako praktično pomagati dojenčku osvojiti mejnike

• Dojenčka poskusite nežno fizično obrniti s hrbta na trebuh in obratno. Veliko bolje je namreč, če ga obrnete na podlagi, namesto, da ga dvignete, nato v zraku obrnete in spustite nazaj.
• Namerno postavite igračo na nasprotno stran, da spodbudite simetričen razvoj, če opazite, da otrok nekaj počne le na eni strani.
• Ko se dojenček začne premikati po površini, ga z igračo spodbujajte, da zavije kam želite vi, se obrne v drugo stran itd.
• Od 6. meseca dalje otročka primite za gležnje in ga dvignite; na tleh naj z rokicami pobira igrače. Po nekaj sekundah ga odložite in potem spet ponovite.
• Ko bo dojenček že stabilno sam sedel, ga posedite med svojimi nogami na tleh in se zibajte na eno in drugo stran; s svojimi nogami ga potiskajte v desno in levo, bodite neenakomerni v hitrosti in moči.
• Ko se dojenček že dobro plazi, mu pripravite na poti ovire, ki jih mora preplezati. Lahko se tudi usedete z nogami iztegnjenimi pred sabo, otroka položite na levo in ga spodbujajte, da pride čez vaše noge na desno stran.

Varnost, opozorila in spremljanje simetrije

"Ko vaš dojenček doseže nov mejnik v razvoju, poskrbite, da bo vse počel na obeh straneh, levo in desno. Če opazite, da otrok nekaj ekspresivno počne le na eni strani, zagotovo obstaja razlog za to. V tem primeru namerno postavite igračo na nasprotno stran, da spodbudite simetričen razvoj," pravi dr. Aaronova. Poudarja, da je to pomembno za optimalen razvoj možganov, koordinacijo, ravnotežje in stabilnost. Če se asimetrija ne izboljša v nekaj tednih, pa svetuje, da se posvetujete s fiziatrom.

Če ima dojenček pri nečem težave, ne oklevajte in prosite za pomoč in nasvet fiziatra ali fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda ali drugega usposobljenega strokovnjaka. V Reha Medical centru s pomočjo razvojno nevrološke obravnave ocenimo stanje otroka in možne vzroke kasnitve doseganja razvojnega mejnika.

Opazovanje, intuicija in iskanje pomoči

Zaupajte svojemu občutku. Če vas nekaj skrbi, ostali pa vas tolažijo z besedami: "Saj bo zrasel, bo že dosegel ta mejnik, ko bo pripravljen, ipd." upoštevajte svojo intuicijo in vprašanja naslovite na pediatra, ki vam bo podal odgovore na vaše morebitne dvome in skrbi. Če se izkaže, da ni nič z razvojem vašega dojenčka, vam bo vsekakor lažje, če pa se ugotovi, da obstaja težava, jo je bolje rešiti čim prej. Razvojne težave je dobro nasloviti čim prej.

Senzorični in socialni razvoj

Ljudje smo socialna bitja in to velja tudi za dojenčke - že takoj od rojstva dalje. Posnemanje predstavlja prvo sredstvo, preko katerega dojenček začenja raziskovati socialni svet in vzpostavljati odnose z ljudmi. Okrog šestega tedna starosti se pri dojenčku pojavi tudi prvi spontani socialni nasmeh, ko se z obraznim izrazom odzove na bližnjo osebo in na zanimive dogodke.

Pri približno 5. do 6. mesecu starosti se pri dojenčku pojavi prva, osnovna oblika razumevanja samega sebe. Takrat si zna dojenček že postaviti prve cilje (npr. želi doseči svojo najljubšo igračko) in svoje vedenje usmeriti k doseganju tega cilja. V tem obdobju postanejo za dojenčka zanimivi tudi njegovi vrstniki; opazuje jih, se jih dotika, še vedno pa se raje igra z igračami kot z drugimi otroki.

Najpogostejše težave in znaki, na katere bodite pozorni

• Tortikolis: pri dojenčku se pojavijo zakrčene in togne mišice vratu, glava je nagnjena proti enemu ramenu, brada pa gleda v drugo stran.
• Plagiocefalija (zaležana glavica): sploščenost na zadnji ali stranski strani glave.
• Hipotonija: znižan mišični tonus, lahko prirojen ali pridobljen kasneje.
• Vztrajna ekstenzija: če se vaš dojenček občasno zvija nazaj v ekstenzijo, vam v večini primerov ni potrebno skrbeti; če vztraja in so prisotni drugi simptomi, poiščite strokovno oceno.

Priporočila za starše zelo aktivnega dojenčka

Ne pozabite na povezanost in čustveno nego: masaža dojenčka pomaga pri povezovanju in razvoju. Povezovanje v teh zgodnjih fazah razvoja je zelo pomembno. Dojenček se sam še ne zna pomiriti, zato je masaža tista, ki mu to omogoča. Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj.

Praktični nasveti iz izkušenj drugih staršev: kuhajte in zamrzujte obroke vnaprej; nosilka je zakon; prosite za pomoč brez slabe vesti; ko otrok spi, tudi vi počivajte; beležite mejnike in spomine v baby beležnico; prosite partnerja za prerazporeditev nalog.

Rast in prehrana v prvem letu

V prvih treh mesecih zraste dojenček približno 3,5 cm na mesec, na teži pa v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan.

Okrog šestega meseca se pričenja uvajanje običajne hrane, kar je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora. Prvi mlečni zob prične običajno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti.

Ko in kdaj poiskati strokovno pomoč

Če opazite večjo asimetrijo, vztrajne refleksne vzorce, izgubo pridobljenih veščin ali izrazite skrbi glede gibanja, tonusa ali razvoja govornih / socialnih veščin, se posvetujte s pediatrom in po potrebi z napotitvijo k fiziatru ali fizioterapevtu. Pri dojenčkih, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, jih napotijo v razvojno ambulanto.

Spodbujajte radovednost in igro

Približno pri sedmem mesecu otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Zelo pomembno je, da mu omogočimo prostor za raziskovanje in ne omejujemo manevrskega prostora z odvečnimi pripomočki. Ko dojenček obvlada plazenje in stoji ob opori, ga spodbujajte z igračami, z blagimi izzivi in varnim okoljem za raziskovanje.

Tabela: ključni gibalni mejnik po mesecih (povzetek)

Ostanite prijazni do sebe

Postati mamica/očka, sploh prvič, ni mačji kašelj! Najprej dojenje, nato spanje in zbujanje, pa uvajanje gh, pa še razvoj. Vedeti in znati morate vse in še več, sicer vaš otrok ne bo najboljši, najhitrejši in najpametnejši. Pomembna so pravila. Prosim vas: poslušajte sebe, svoje srce, svoje občutke! Če je vse kot mora biti, ste na porodniškem dopustu in čas, ki ga imate na voljo je namenjen vašemu druženju z otročkom, zbliževanju, grajenju vezi, ki bo morala držati do konca življenja! Vaš cilj ni najboljši in najpametnejši otrok, ampak zdrav, srečen in nasmejan otrok!

tags: #zelo #aktiven #dojencek