Plavanje za dojenčke in zgodnji stik otrok z vodo imata dolgo zgodovino, ki vključuje razvoj metod, pripomočkov in organiziranih programov. V članku bomo predstavili ključne zgodovinske pristope k učenju plavanja dojenčkov, razvoj plavalnih pripomočkov z osrednjim poudarkom na Fredovi metodi, ter praktične napotke o opremi in varnosti, ki so bili relevantni za izvedbo tečajev tudi v letu 1988.
Zgodnji stik z vodo in refleksni odriv
Že pred rojstvom imajo dojenčki izkušnjo vodnega okolja. Po rojstvu pa je pomembno, da se s tem okoljem srečajo na prijeten in varen način. Izkušnje z vodo otroci pogosto pridobijo že doma, med umivanjem v banjici. Ko pa govorimo o stiku z vodo zunaj domačega okolja, je ključnega pomena strokovno vodstvo, kot ga nudijo učitelji plavanja za dojenčke in malčke.
Dorica Šajber, izredna profesorica na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki deluje na področju učenja plavanja malčkov, poudarja pomembnost zgodnjega seznanjanja z vodo. Preden shodijo, imajo dojenčki namreč naraven refleks sonožnega odriva, ki je podoben gibu, ki ga uporabljamo pri prsnem plavanju, imenovanem tudi "žabica". Vodi jih izraz "žaba-žaba", ki spodbuja ta odriv. Ko dojenček v vodi v prsnem položaju izvede sonožni odriv, se premika po vodni gladini. Ta refleksni gib, če ga pravilno spodbujamo, lahko preide v hoteno gibanje.
Tri glavne zgodovinske veje učenja plavanja dojenčkov
Zgodovina učenja plavanja dojenčkov se lahko razdeli v tri glavne kategorije, od katerih vsaka ponuja drugačen pristop k zgodnjemu stiku z vodo.
- Potapljanje: Ta metoda se je razvijala istočasno v Rusiji, Ameriki in Avstraliji. Zlasti v Avstraliji so opazili, da potapljanje glavic dojenčkov pomaga pri ohlajanju telesa in da dojenčki ne aspirirajo vode in ne potonejo, saj so v vodi specifično lažji.
- Obračanje na hrbet (kanadski pristop): Druga veja izvira iz Kanade in je povezana s praktičnimi potrebami tamkajšnjih družin. Zaradi nevarnosti, da so usta v prsnem položaju pod vodo, so se začeli dojenčke učiti obračanja na hrbet, kar poskrbi, da nos in usta ostanejo zunaj vode in lahko reši življenje.
- Fredova metoda: Tretja veja, ki se je izkazala za izjemno učinkovito, je Fredova šola plavanja iz Nemčije. Začetnik te metode je bil Fred Warmuth, profesor športne vzgoje. Razvil je posebne plavalne obroče, prilagojene za učenje prsnega položaja in spodbuditev sonožnega odriva.
Fredov plavalni obroč in metoda
Fredov plavalni obroč je ključen pripomoček v Fredovi metodi učenja plavanja. Njegova posebnost je v prsnem delu, ki omogoča, da je otrok v vodi v ležečem položaju, kar spodbuja refleksni sonožni odriv. Obroč je zasnovan tako, da je otrok optimalno nameščen v trebušnem položaju, pritrjen z varnostnim pasom, kar preprečuje zdrs iz obroča. Fredov obroč ima notranji in zunanji napihljiv prekat, prav tako pa sta napihljiva tudi varnostni pas in trebušni del.
Fredova metoda učenja plavanja je razdeljena na tri stopnje, pri čemer se uporabljajo različni obroči različnih velikosti in barv:
- Rdeči obroč: uporablja se za dojenčke od treh mesecev starosti do 3. leta.
- Oranžni obroč: namenjen otrokom med 2. in 6. letom starosti.
- Rumeni obroč: uporablja se za otroke med 4. in 8. letom starosti.
Razširitev Fredove metode v Sloveniji in stanje do konca 1980-ih
V Sloveniji se je Fredova metoda učenja plavanja začela razvijati s pomočjo dr. Dorice Šajber, ki je po rojstvu svojega otroka leta 1997 začela preučevati obstoječe metode. Po tem, ko je videla televizijski prispevek o njihovi šoli plavanja za dojenčke, se je v roku 14 dni v šolo želelo prijaviti kar 100 dojenčkov. Freds Swim Academy iz Nemčije jim je podaril prvih 10 obročev, s katerimi so izvedli prvi tečaj. Študentje so se začeli zanimati za to dejavnost, kar je vodilo do zapisovanja vaj in nastanka prve skripte, ki se je kasneje razvila v knjigo.
Plavanje dojenčkov se je nato razširilo po vsej Sloveniji, zato so šolo prenesli pod okrilje Plavalne zveze Slovenije, pod katero tečaji potekajo še danes. Plavalna zveza Slovenije organizira tečaje za dojenčke, malčke in predšolske otroke po Fredovem programu po vsej Sloveniji. Pred začetkom tečaja udeležence povabijo na uvodno predavanje, kjer jim predstavijo vsebino in potek tečaja, cilje za posamezno starostno skupino, se pogovorijo o varnosti in pravilih na bazenu ter odgovorijo na vprašanja.
Plavalni tečaji v osnovni šoli in povezava z zgodnjimi tečaji
V Sloveniji otroci plavalni tečaj obiščejo v začetku osnovne šole. Zakon o osnovni šoli predvideva 20-urni obvezni plavalni tečaj za otroke v drugem ali tretjem razredu. Na teh tečajih otroci intenzivno spoznavajo osnovne tehnike plavanja, na koncu pa njihovo znanje tudi preizkusijo. Šolsko ministrstvo šolam financira najem kadra, torej vaditeljev za organizacijo tečaja, a ker večina šol nima lastnega bazena, šolam ostane še strošek najema bazena in prevoza otrok do bazena in nazaj. Marsikje šolam pri teh stroških pomagajo tudi občine, a del stroška lahko bremeni tudi starše.
Vloga plavalnih tečajev pri preprečevanju nesreč v vodi
Plavalni tečaj je izjemno pomemben za zagotavljanje otrokove varnosti v vodi, vseeno pa se morate kot starši zavedati, da je ne zagotavlja. Najprej bodo na plavalnem tečaju za otroke poskrbeli, da bodo otroci premagali morebiten strah pred vodo in se nanjo navadili. Privajanje na vodo je prvi korak, da otrok lahko tudi ob morebitnem padcu v vodo ohrani trezno glavo. Nato bodo otroka na primer naučili, da se mora v primeru, da pade v vodo, obrniti na hrbet in lebdeti, dokler ne pride pomoč. Hkrati bodo otroka naučili tudi pravil vedenja na bazenu, kar je prav tako pomembno.
Tečaji za malčke so pogosti tudi v ZDA, na zahodni obali, kjer so v sklopu družinskih hiš pogosto tudi bazeni. Da bi zagotovili večjo varnost otroka, tudi, če ga starši ne gledajo vsak trenutek, mnogi starši otroke vpišejo na tečaje, kjer jih naučijo, da se potopa pod vodo ne ustrašijo in da v vodi brcajo, dokler lahko oziroma dokler ne pride pomoč.
Kdaj začeti s plavalnim tečajem za dojenčka
Kdaj dojenčka vpisati v plavalni tečaj je individualna odločitev staršev. Nekateri so mnenja, da plavanje v bazenih za dojenčke, nekje do 10. meseca ni priporočljivo. Kajti naj bi zaradi občutljive dojenčkove kože obstajala večja možnost alergij na klor, ki ga dodajajo vodi v bazenu. Drugi se s tem ne strinjajo. Vendar se mi zdi, da je dojenčkova koža res še malo preobčutljiva za kopanje v klorirani vodi. Druga možnost pa je plavanje v morju ali jezeru, ki je do dojenčkove kože prizanesljivejše.
Tvoj dojenček uživa v kopanju doma? To je že dobra osnova za plavanje za dojenčke v večjem bazenu. Večina staršev začne s tečaji med četrtim in šestim mesecem starosti svojega otroka. Takrat lahko dojenček že do neke mere sam uravnava svojo telesno temperaturo. Vendar to ni enako za vsak otrok in je seveda odvisno tudi od tega, ali je tvoj dojenček prišel na svet pravočasno ali kot prezgodaj rojen. V dvomih se posvetuj s tvojim pediatrom ali babico, ki te spremlja.
Pripomočki za plavanje in oprema (stanje in priporočila, relevantno za leto 1988)
Tudi kar se tiče pripomočkov za plavanje, je na trgu zelo pestra izbira. Od raznih obročev do rokavčkov, plavalnih desk in še bi lahko naštevali. S terapevtskega vidika gledano je za otroka najboljše plavanje brez kakršnihkoli pripomočkov. Tako je gibanje v vodi lahko čim bolj spontano in svobodno.
V letu 1988 so bili na voljo osnovni pripomočki, ki jih poznamo še danes, in razvoj Fredovega obroča je predstavljal pomembno inovacijo. Pri nakupu plavalnih obročev ali rokavčkov je zelo pomembno, da so ti primerne velikosti oziroma da kupite izdelek za primerno starost. Preveliki obroči ali rokavčki se lahko otroku v vodi snamejo oziroma zdrsnejo z njih. Preden se odločite za nakup, preverite, ali ima izdelek navodila oziroma varnostna opozorila v slovenskem jeziku.
V praksi velja naslednje priporočilo: otrok naj bo nekaj časa brez plavalnih pripomočkov, da se izdelajo naravni refleksi in gibanja, na koncu naj pa lahko plava tudi z rokavčki ali plavalnim obročem, če si to želi. Za dojenčke je boljše, če so ves čas pri starših, brez plavalnih pripomočkov.
Varnost in materiali
Pri testiranjih so se pojavile tudi kritike glede nekaterih napihljivih plavalnih pripomočkov nizke cene, ki so bili narejeni iz neustreznih ali celo strupenih materialov. Zato je priporočilo, splošno relevantno že v letu 1988 in kasneje: ne kupujte najcenejših izdelkov in raje zaupajte preverjenim blagovnim znamkam. Tovrstni pripomočki niso nadomestek budnega očesa staršev, so pa zelo dobrodošli pri učenju plavanja in dodatni varnosti pri igrah v vodi.
Praktični nasveti za starše in organizatorje
- Pri izbiri tečaja upoštevajte otrokovo starost in stopnjo sproščenosti v vodi; nekateri tečaji so namenjeni otrok od treh let naprej, drugi starejšim.
- Preverite strokovnost in število vaditeljev: manjše skupine in licencirani vaditelji pomenijo večjo varnost in boljši napredek otroka.
- Lokacija tečaja: bližina bazena je pomembna, voda naj bo čista in primerno ogrevana; v letu 1988 je bila zagotovitev primerno ogrevanih bazenov za dojenčke še posebej pomembna zaradi morebitnih okužb in prehladov.
- Pripravite otroka na prvi obisk: otrok naj razume, kam gre, naj se nauči skoraj samostojno preobleči, naj pozna svojo brisačo in pončo, če je primeren.
- Ne plavajte najmanj dve uri po večjem obroku in pazite na primerno prehrano pred in po tečaju.
- Ne glede na pripomočke, otroka nikoli ne smete pustiti samega v vodi.
Koristi plavanja za dojenčke in malčke
Plavanje dojenčkov ima številne koristi za njihov razvoj. Zaradi pritiska vode je otrok prisiljen močneje vdihniti, kar krepi dihalno mišičje in za 20 odstotkov poveča vitalno kapaciteto, kar pripomore k bolj mirnemu dihanju. Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčno-žilni sistem. Redna vadba v vodi znižuje frekvenco srca in zvišuje njegovo zmogljivost. Hrbtenica dojenčka se začne hitreje spreminjati iz okrogle v dvojno "S" obliko. Gibanje v vodi enakomerno oblikuje celotno skeletno mišičje. Ortopedi potrjujejo, da je plavanje v vodi predpogoj za zdrav otrokov razvoj brez slabe drže. V prsnem položaju v vodi se izredno dobro krepi hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča.
Plavalni tečaji in organizacija v šolskem sistemu (pomen za širšo strategijo)
V Sloveniji otroci spoznavajo plavanje že v osnovnošolskem učnem programu. V diplomskem raziskovalnem delu o organizaciji plavalnih tečajev v prvem triletju osnovne šole je bilo ugotovljeno: večina osnovnih šol ima dobro organiziran in izveden plavalni tečaj. Nekatere šole pa se srečujejo s problemi, ki so povezani s financiranjem plavalnih tečajev in preveliko oddaljenostjo bazenov od osnovnih šol. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da si največkrat deleže kritja stroškov plavalnega tečaja razdelijo starši in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter občina in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Kljub temu podatku pa ostaja manjši odstotek osnovnih šol, ki niso dobile finančne podpore s strani ministrstva. Pokazalo se je tudi, da ima več kot polovica osnovnih šol bazen oddaljen več kot 10 kilometrov. Zato je smiselno, da bi ministrstvo namenilo več sredstev za kritje stroškov organizacije in izvedbe plavalnih tečajev ter zagotovilo primerne vodne površine in nove objekte za učenje plavanja.
Seznam osnovne opreme za plavanje dojenčkov (kontrolni seznam)
| Oprema | Zakaj je pomembna |
|---|---|
| Plavalna plenica | Higiena v bazenu, nujna za dojenčke |
| Kopalni pončo / brisača z kapuco | Toplota po izstopu iz vode in udobje |
| Fredov plavalni obroč ali ustrezni napihljivi obročki | Omogočajo pravilno lego in spodbujajo nožni odriv |
| Rokavčki (prilagojeni starosti) | Dodatna pomoč pri plavanju starejših malčkov |
| Pripomoček za preobleko (torba) | Organizacija stvari in hitrejše menjave |
Sklepne misli in praktične usmeritve
Plavanje za dojenčke je več kot samo igra v vodi; spodbuja motorični razvoj, krepi dihalni in srčno-žilni sistem ter gradi psihološko povezanost med starši in otroki. Zgodovinske metode - potapljanje, obračanje na hrbet in Fredova metoda - so prispevale različne varnostne in pedagoške pristope. Fredova metoda in njen plavalni obroč sta pomembna dosežka, ki nista manj relevantna tudi za razumevanje prakse v letu 1988 ter kasneje.
Pri izbiri tečaja in opreme naj odločajo varnost, strokovnost voditeljev, primernost pripomočkov in ustreznost bazenskih pogojev za dojenčke. Ne glede na metodo ali pripomočke, naj bo nadzor odraslih vedno brezpogojen in stalen.