Folna kislina je vodotopni vitamin B9, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje telesa. Najdemo jo v različnih živilih in je na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Med nosečnostjo je folna kislina še posebej pomembna, saj ima vlogo pri preprečevanju nepravilnosti zapiranja nevralne cevi in pri podpori rasti ter razvoju ploda.
Zakaj je folna kislina pomembna že pred zanositvijo?
Priporočljivo pa je, da začnete z jemanjem prehranskih dodatkov, ki vsebujejo folno kislino, že pred samo zanositvijo. Če načrtujete nosečnost, vam lahko dopolnila s folno kislino morda koristijo še pred zanositvijo. V idealnem primeru bi morali folno kislino začeti jemati najmanj mesec dni pred zanositvijo; splošno priporočilo pa je začeti že tri mesece pred zanositvijo in nadaljevati v prvem trimesečju.
Kako deluje folna kislina in kakšne so njene ključne funkcije?
- Folna kislina sodeluje pri številnih ključnih procesih: tvorba in obnova DNK in RNA, nastajanje rdečih in belih krvnih celic, pretvorba homocisteina, podpora pri delovanju možganov in živčnega sistema ter rast tkiv, zlasti med nosečnostjo in puberteto.
- Po zaužitju folata ga telo pretvori v tetrahidrofolat, snov, ki je bistvena za nemoteno rast in delitev celic. Folna kislina tako pomaga pri tvorbi ključnih spojin za delovanje možganov in živčnega sistema, zato je še kako pomembna pri razvoju zarodka.
- Folat je naravna oblika vitamina B9, folna kislina pa je sintetična oblika, ki jo uživamo kot prehransko dopolnilo. Izraz folna kislina/folat izhaja iz latinske besede »folium« (list).
Preprečevanje nepravilnosti nevralne cevi
Najbolj znana in ključna naloga folne kisline v obdobju nosečnosti je zaščita pred razvojnimi nepravilnostmi živčnega sistema pri plodu oz. pred napakami nevralne cevi, ki se lahko pojavijo že med 21. in 28. dnem po spočetju. Nevralna cev je del zarodka, ki se sčasoma razvije v možgane, hrbtenjačo, lobanjo in vretenca.
Folna kislina pomaga preprečiti okvare nevralne cevi pri dojenčkih, kot so spina bifida in anencefalija. Okvara nevralne cevi predstavlja resno nevarnost za zelo hude zaplete; pri spina bifidi gre v osnovi za to, da se otrokova vretenca ne izoblikujejo do konca, del hrbtenice pa ostane nezaraščen.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo pri plodih nosečnic, ki so začele z jemanjem folne kisline dovolj zgodaj, kar za 70 odstotkov manj primerov okvar nevralne cevi. Zato je pomembno, da z jemanjem folne kisline začnete že prej, ne šele takrat, ko je nosečnost potrjena.
Dodatne koristi folne kisline med nosečnostjo
- Folna kislina sodeluje pri razvoju posteljice, tvorbi krvi in sintezi DNK - zato je njen zadosten vnos ključen skozi celotno nosečnost.
- Izsledki določenih raziskav nakazujejo, da lahko zmanjša tveganje za razcepljeno ustnico, razcepljeno trdo nebo in določene srčne napake pri otroku.
- Folna kislina je nujna tudi za tvorbo rdečih krvničk, zato preprečuje tudi anemijo oziroma slabokrvnost pri nosečnicah.
- Ustrezen vnos folne kisline lahko zmanjša zaplete, povezane z nosečnostjo, kot so prezgodnji porod, nizka porodna teža in preeklampsija.
Kdo potrebuje višje odmerke folne kisline?
Pri nosečnicah s prekomerno telesno težo obstaja precej večja nevarnost, da pride do okvare nevralne cevi pri otroku. Tudi pri nosečnicah, pri katerih je v prejšnji nosečnosti že prišlo do okvare nevralne cevi, je potreben višji odmerek folne kisline, podobno pa velja tudi za tiste, ki nosijo dvojčka. Še ena izmed situacij, v katerih se običajno predpiše višji odmerek folne kisline med nosečnostjo, pa je, ko je mati diabetičarka.
Aktivna folna kislina: zakaj in kdaj izbrati?
Desetina prebivalstva ima genski zapis, ki ne omogoči dobrega delovanja encima, ki pretvori folno kislino iz hrane v obliko, ki jo telo lahko uporabi. Zato je priporočeno uživanje aktivne oblike folata (5‑metil‑tetrahidrofolat), saj jo telo lahko uporabi neposredno, brez encimske pretvorbe. Aktivna folna kislina se lažje absorbira in je stabilnejša od folata, hkrati pa ima enake koristi.
Koliko folne kisline jemati?
Načeloma se v nosečnosti priporoča dnevni odmerek od 400 do 600 mikrogramov folne kisline. Strokovnjaki priporočajo, da med nosečnostjo poleg folatov iz hrane zaužijete še vsaj 400 μg folne kisline na dan. Pri nosečnicah naj bi bil priporočeni dnevni vnos okoli 600 μg, doječe matere pa približno 500 μg.
Čeprav je po eni strani pomembno, da v nosečnosti povečate odmerek folne kisline, pa po drugi strani ne smete pretiravati. Odsvetovan je odmerek, višji od 1000 mikrogramov dnevno, razen če vam vaš ginekolog zaradi določenih razlogov predpiše višjo dozo. Prekomerno uživanje folne kisline lahko v določenih primerih prikrije znake pomanjkanja vitamina B12 in povzroči nevrološke zaplete.
Viri folata v prehrani in absorpcija
Dobri viri folata v prehrani so: listnata zelena zelenjava (špinača, ohrovt), šparglji, brokoli, agrumi (pomaranče), stročnice (leča, fižol, čičerika), jajca, polnozrnata žita in obogateni izdelki ter jetra. Folati iz hrane so občutljivi na toploto in se med kuhanjem izgubljajo, zato je priporočljiva kratkotrajna toplotna obdelava.
Iz obogatenih živil ali prehranskih dodatkov se v telesu zdravih ljudi absorbira približno 85 % čistega folata, iz neobogatenih pa približno 50 %. Najučinkovitejša je absorpcija folne kisline, ta je skoraj 90 %.
Znaki pomanjkanja in kdaj preveriti vrednosti
Simptomi pomanjkanja vključujejo utrujenost, razdražljivost, slabokrvnost in težave s koncentracijo. Dolgotrajno pomanjkanje folne kisline lahko vodi v megaloblastno anemijo, utrujenost in nevrološke motnje. Po zaužitju folata ga telo pretvori v koristne oblike; v primeru suma na pomanjkanje je treba narediti laboratorijsko preiskavo krvi, ker so simptomi podobni pomanjkanju vitamina B12.
Neželeni učinki in varnost
Folna kislina je na splošno varna v priporočenih odmerkih. Nekateri ljudje lahko občutijo blažje neželene učinke, kot so slab okus v ustih, slabost, izguba apetita, zmedenost, razdražljivost in motnje spanja. V splošnem zaenkrat ni znano, da bi prevelik odmerek folne kisline imel resne posledice, vseeno pa ne smete zaužiti več kot 1.000 mikrogramov folne kisline na dan brez zdravniškega nadzora.
Folna kislina in druga hranila
Folna kislina je pogosto vključena v B‑kompleks pripravke, priporočljivo pa je dodajati tudi holin, ki ima vlogo pri proizvodnji acetilholina, in zadostne količine železa, kalcija ter vitamina D3 in omega‑3 maščobnih kislin (DHA) za pravilen razvoj ploda in dobro počutje matere. Po podatkih strokovnjakov se priporoča dnevni vnos približno 200 mg DHA med nosečnostjo, ki ga lahko zagotovimo z uživanjem mastnih morskih rib ali s prehranskimi dopolnili.
Priporočila za prakso in vloga zdravstvenih delavcev
Ob sumu na nosečnost priporočamo, da se takoj oglasite pri svojem osebnem zdravniku ali ginekologu in povprašate o ustreznih ravneh folne kisline. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Folna kislina med nosečnostjo: pomen in koliko jo potrebujete
Rezultati raziskav o ozaveščenosti
Raziskave so pokazale, da so ženske v veliki meri seznanjene z uporabo folne kisline: največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. Ugotovljeno je bilo, da je 91 odstotkov žensk folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem trimesečju nosečnosti.
Praktični nasveti
- Če načrtujete nosečnost, začnite z jemanjem folne kisline vsaj mesec dni prej (še bolje tri mesece).
- Sledite priporočilom glede odmerka: običajno 400-600 μg na dan v nosečnosti, ne presežite 1000 μg brez zdravniškega napotka.
- Uživajte pestro prehrano z živili bogatimi s folati in vključite dodatke, če vam jih svetuje zdravnik.
- Pri prisotnosti dejavnikov tveganja (prejšnja okvara nevralne cevi, debelost, diabetes, večplodna nosečnost) se posvetujte za možnost višjih odmerkov.
- Ne pozabite na spremljanje vrednosti železa in vitamina B12, saj se pomanjkanja lahko prepletajo in vplivajo na diagnozo.
| Stanje | Priporočeni dnevni vnos |
|---|---|
| Ženska, ki načrtuje nosečnost | 400-800 μg |
| Nosečnica | 600 μg |
| Doječa mati | 500 μg |
| Splošno odrasla oseba | 200-400 μg |
Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Pred začetkom jemanja katerega koli prehranskega dopolnila se posvetujte s strokovnjakom.