Alergije pri dojenčkih niso redke, še posebej v prvih mesecih življenja. Ena najpogostejših je alergija na beljakovine kravjega mleka, ki lahko vpliva na počutje, prebavo in kožo otroka. Če opazite katerega od opisanih znakov, se posvetujte s pediatrom, ki bo pomagal ugotoviti pravi vzrok.
Osnovna razlika: alergija ali intoleranca
Poznamo dve vrsti preobčutljivosti na določeno živilo: alergija in nealergijska preobčutljivost oz. intoleranca. Pri alergiji gre za prekomeren odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani. Telo jo napačno prepozna kot nevaren tujek, zato sproži nastanek protiteles proti njej, to pa vodi v pojav značilne alergijske reakcije. Pri intoleranci pa simptomi niso posledica delovanja imunskega sistema, temveč vzrok za težave leži nekje drugje. Ker imata alergija in intoleranca lahko zelo podobne simptome, ju marsikdaj zamenjujemo.
Kaj je alergija na mleko?
Alergija na mleko običajno pomeni alergijo na kravje mleko in se največkrat razvije že pri majhnih otrocih (običajno v prvem letu življenja), a v večini primerov v nekaj letih izzveni. Pri bolniku se po zaužitju kravjega mleka lahko pojavijo bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, izpuščaji na koži, srbečica in rdečica kože, otekanje ustnic, jezika, neba, žrela ali grla ter oteženo dihanje. Simptomi lahko nastanejo takoj po zaužitvi, včasih pa tudi šele več ur kasneje.
Pri dojenčkih se alergija pogosto pokaže tudi kot slabo pridobivanje na telesni teži in pogost jok. Simptomi se začnejo kazati 2 uri po zaužitju mleka in lahko trajajo do 72 ur. V večini primerov so sicer blagi, a so možne tudi težje alergijske reakcije, npr. močno zoženje dihalnih poti ali anafilaktični šok.
Glavni alergeni v kravjem mleku
Glavni alergeni (= snovi, ki povzročijo alergijo) v kravjem mleku spadajo v skupino kazeinov in sirotkinih beljakovin (laktalbumin, laktoglobulin, goveji albumin). Beljakovine v mleku nekaterih drugih sesalcev (kozje, ovčje mleko) so strukturno zelo podobne, zato jih telo lahko prepozna kot kravje, kar povzroči enake simptome kot pri zaužitju kravjega mleka.
Znaki in simptomi pri dojenčkih
Pri alergiji na beljakovine kravjega mleka otrokov imunski sistem reagira na te beljakovine, kot da bi bile škodljive. Alergija se običajno razvije v prvih mesecih življenja, simptomi pa so lahko različni. Starši najpogosteje opazijo:
- prebavne težave (napihnjenost, driska, zaprtje ali bruhanje);
- kožne spremembe, kot so izpuščaji, srbečica, rdečina;
- nemirnost in jok;
- slabo pridobivanje telesne teže.
Simptomi se lahko pokažejo na vseh organskih sistemih (prebavila, koža, dihala). Glavni trije tipi simptomov so: na koži (izpuščaji, ekcemi, pordelost), na prebavilih (regurgitacija, kronična driska, kri v blatu, slabo napredovanje v telesni masi) in na dihalih (piskajoče dihanje, astma, težave z dihanjem). Pri dojenčkih se lahko pojavijo tudi simptomi, ki so manj specifični: razdražljivost, težave s spanjem in pogosto polivanje.
Laktozna intoleranca ali alergija?
Kravje mleko lahko pri dojenčkih povzroči dve različni vrsti težav: alergijo na beljakovine kravjega mleka ali laktozno intoleranco pri dojenčku. Pri laktozni intoleranci gre za pomanjkanje laktaze - encima, ki razgrajuje laktozo (mlečni sladkor). Nerazgrajena laktoza zastaja v črevesju, kjer nase veže vodo in povzroči drisko, črevesne bakterije pa jo deloma razgrajujejo z nastankom plinov, kar bolnik občuti kot napihnjenost in napenjanje.
Znaki laktozne intolerance pri dojenčku vključujejo prisotnost kronične ali akutne driske, napihnjenost, trebušne krče, napenjanje in bruhanje. Pri laktozni intoleranci so težave običajno bolj prebavne, medtem ko so pri alergiji pogostejši kožni, prebavni ali dihalni simptomi, kot so izpuščaji, bruhanje, driska, kri v blatu, piskanje ali oteženo dihanje.
Kako poteka diagnoza?
Alergijo na kravje mleko je težko diagnosticirati, saj lahko drugi simptomi prikrijejo osnovni vzrok. Diagnozo alergije na mleko lahko postavimo z merjenjem protiteles proti mlečnim beljakovinam v krvi. Za potrditev sumov bo otrok morda potreboval komplet testov, vključno s kožnimi testi (s takojšnjimi reakcijami), obližnim testom ali provokacijskim testom ter krvnim testom. Pri laktozni intoleranci pa je značilen vodikov dihalni test.
Če se na primer vašemu otroku po hranjenju pojavi izpuščaj, ga fotografirajte in zapišite, v kolikšnem času se pojavi in kako dolgo vztraja. Čim več podatkov o simptomih lahko predložite, tem bolj pomaga pri diagnozi.
Prehrana doječe matere in dojenje
Dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčka od rojstva pa do njegovega 6. meseca starosti. Materino mleko ščiti dojenčka pred alergijami na dva načina: izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, kolostrum pa je bogat s protitelesi (IgA), ki ščitijo dojenčka pred alergijami. Zrelo mleko vsebuje protitelesa proti snovem, katerim sta izpostavljena mati in otrok.
Mati, ki doji otroka z alergijo na kravje beljakovine, naj ne uživa kravjih beljakovin. Pri dojenju velja, da živila, na katere naj bi bil dojenček potencialno preobčutljiv, izloči iz hrane in jih ne uživa vsaj 14 dni, da se pokaže učinek. Simptomi in znaki se pri dojenčku izboljšajo, ko je živilo vsaj 7 dni izločeno iz prehrane, čeprav traja 14 dni, da se vsi sledovi živila izločijo iz telesa.
Kar se tiče pestrosti materine prehrane, je seznam živil, ki jih naj doječe matere ne uživajo, zelo različen od države do države. Velja, da naj mati uživa lokalno, raznoliko in pestro prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, zdravimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami ter nenasičenimi maščobami, popije pa naj zadostne količine tekočine. Izogiba naj se samo živilom, za katere se smatra, da sta ali ona ali otrok nanje alergični.
Zdravila in dojenje
Še vedno je zaradi morebitnega prehajanja učinkovin v materino mleko nekaj strahu pred jemanjem zdravil v času dojenja. V veliko primerih pa je ta strah odveč: v vsaki skupini zdravilnih učinkovin za neko težavo se da najti zdravilo, ki je združljivo z dojenjem. Antihistaminiki 2. generacije so primerni za jemanje v času dojenja (loratadin sodi v najvarnejšo skupino, cetirizin pa v varno skupino). Lokalni kortikosteroidi (inhalatorji in mazila) se sistemsko ne absorbirajo pri uporabi na manjši površini ali kot inhalator, zato so v mnogih primerih varni. Mazila, ki se nanašajo na bradavice, je treba pred podojenjem umiti z milom in vodo.
Dojenje in prehrana - kaj naj (in česa ne) jem
Prehranske možnosti pri dojenčkih z alergijo
Če dojenje ni mogoče ali ne zadošča, je pomembno izbrati ustrezno formulo za dojenčka z alergijo, ki bo nežna do njegove prebave in mu omogočila normalen razvoj. Pri alergiji na beljakovine kravjega mleka so na voljo naslednje možnosti:
- Ekstenzivni hidrolizati (hidrolizirane formule): vsebujejo beljakovine, razgrajene na manjše delce, ki jih telo lažje sprejme in redkeje sprožijo alergijski odziv. Po priporočilih stroke je to prva izbira za dojenčke z alergijo na beljakovine kravjega mleka.
- Aminokislinske formule: vsebujejo le proste aminokisline in so primerne za dojenčke z zelo močno alergijo, več alergijami hkrati ali zelo občutljivim prebavnim sistemom. Pri nekaterih dojenčkih je alergija tako huda, da simptomi vztrajajo tudi po uvedbi ekstenzivnega hidrolizata, zato je potrebna hrana na osnovi prostih aminokislin. Praksa kaže, da je takih alergikov le približno 10 %.
- Riževa formula kot rastlinska alternativa: beljakovine so pridobljene iz riža in hidrolizirane; ker so riževe beljakovine naravno manj alergene, je takšna formula lahko dobra izbira za dojenčke z drugimi alergijami (npr. na sojo) ali kadar želimo izključiti mlečne sestavine.
Pri odločitvi, katera formula je prava, je priporočljivo:
- vedno se posvetovati s pediatrom ali izbranim specialistom (alergologom);
- opazovati, kako se otrok odziva na izbrano formulo;
- venomer hraniti le z eno formulo (pri vseh obrokih);
- dati dojenčku čas, da se prilagodi (vsaj 3-5 dni, simptomi se pa umirjajo po 1-2 tednih).
Praktični nasveti in previdnost
Osebe z alergijo na kravje mleko se morajo alergenom izogibati in kravje mleko nadomestiti s sojinim, riževim, mandljevim ali drugim podobnim mlekom. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi alergenom, skritim v hrani, v kateri jih ne pričakujemo. V postopkih predelave živil velikokrat dodajajo tudi mleko ali njegove sestavine. Mlečne beljakovine tako lahko najdemo v nekaterih mesnih izdelkih (npr. paštetah, hrenovkah, salamah, klobasah), kruhu, omakah in drugih pripravljenih jedeh, zato pred nakupom vedno dobro preberite deklaracijo.
Izključitev mlečnih beljakovin iz dojenčkove prehrane je pri potrjeni alergiji osnovni ukrep. Vendar dojenčki potrebujejo zadostno količino energije, beljakovin, kalcija, vitamina D in drugih hranil, zato mora biti vsaka izločitvena dieta skrbno načrtovana v sodelovanju z zdravnikom ali dietetikom.
Kdaj k zdravniku
- Če takoj po zaužitju mleka zaznate znake alergije na mleko, se posvetujte z zdravnikom ali alergologom.
- Če dojenček ne pridobiva telesne teže, je zelo razdražljiv ali ima krvav ali mukozni izcedek v blatu, poiščite strokovno pomoč.
- Pri življenjsko nevarni reakciji (anafilaksija) nujno uporabite epinefrin in se odpravite na urgentni oddelek.
Kaj lahko pričakujete čez čas
Mlečna alergija pri otrocih pogosto ni trajna in se pri mnogih otrocih umiri v otroštvu. Veliko otrok alergije s časom preraste; mlečne in jajčne alergije pogosto izzvenijo do osnovnošolskega obdobja, medtem ko alergije na oreščke ali ribe pogosto ostanejo prisotne dlje. Eno študijo navaja, da manj kot 20 % otrok preraste alergijo do 4. leta, vendar se pri večini otrok toleranca razvije pozneje v otroštvu.
Pomembno opozorilo
Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Če sumite, da vaš otrok kaže znake alergije na mleko ali ima hujše simptome, se posvetujte s pediatrom ali alergologom.
| Težava | Glavni simptomi | Možni ukrepi |
|---|---|---|
| Alergija na kravje mleko | Izpuščaji, driska, bruhanje, piskajoče dihanje, slabo pridobivanje teže | Izločitev mlečnih beljakovin, ekstenzivni hidrolizat ali aminokislinska formula, posvet z zdravnikom |
| Laktozna intoleranca | Driska, napihnjenost, plini, krči | Dieta brez laktoze, uporaba laktaze, diagnostika z vodikovim dihalnim testom |
| Doječa mati z alergijami | Alergijski simptomi matere, možnost vpliva na dojenčka | Prilagoditev matine prehrane po posvetu, varna zdravila v času dojenja |
Če sumite na alergijo pri dojenčku, je pomembno, da se izogibate samostojnim prehranskim omejitvam brez strokovnega nadzora. Pediater lahko oceni tveganje, spremlja rast in razvoj dojenčka ter po potrebi priporoči ustrezno diagnostiko ali prehransko prilagoditev.