Do kdaj je priporočljivo dojiti otroka

Materino mleko že tisočletja predstavlja pomemben vir prehranskih snovi dojenčkov, a dojenje kljub temu ostaja tematika, ki tudi danes sproža številne polemike. Strokovnjaki so si enotni, materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje predstavlja naravni način prehranjevanja doječih otrok in skrbi za njihovo rast ter razvoj. Dojenje pa še daleč ni zgolj hranjenje, temveč tudi pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med materjo in dojenčkom.

Zakaj je dojenje pomembno

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje je najbolj naraven način prehranjevanja za dobro rast in razvoj otroka, saj se žensko mleko popolnoma prilagaja potrebam dojenčka. V obdobju dojenja omejite uživanje kave na največ dve skodelici na dan, ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Ko vaše zdravstveno stanje to omogoča, v vsakdan vključujte gibanje.

V prvi vrsti količino mleka povečuje pogostost dojenja in ne trajanje dojenja. Seveda pa je najpomembneje, da dojenčka pustite piti tako dolgo, kot odgovarja njemu in vam. Materino mleko se spreminja glede na potrebe otroka. Pravimo, da gre za odnos med ponudbo in povpraševanjem. Otrok naj se prvič podoji v prve pol ure po porodu (oziroma v uri do uri in pol po porodu, če upoštevamo otrokov prirojen vzorec, porod pa je potekal fiziološko).

Zaščitni in razvojni učinki dojenja

Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres.

Dojenje deluje preventivno proti mnogim boleznim sodobnega časa. Otrok, ki je bil dojen, ima še v otroštvu dokazano manj bolezni zgornjih dihal in gastrointestinalnega trakta. Prav tako dojenje zmanjša obolevnost za alergijami in diabetesom še vsaj do adolescence. Ženska, ki je dojila, ima v življenju večjo zaščito pred rakom na dojkah, maternici in rodilih.

Koliko časa dojiti? Smernice in priporočila

Priporoča se, da je otrok, do dopolnjenega šestega meseca starosti, hranjen izključno z dojenjem. V tem obdobju žensko mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja dojenje vsaj do drugega leta. Vsekakor je naravno tudi daljše dojenje.

Dobro je dojiti dokler to ustreza mami in otroku. Za otroka je dojenje razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom. Nekateri seveda dojenje opustijo prej in nekateri tudi kasneje. Na podlagi obstoječega znanja ne moremo začrtati zgornje starosti, do katere je dobro zaključiti z dojenjem. Nobenih dokazov nimamo, da bi zaradi dojenja po prvem letu nastajala škoda otrokovemu telesnemu razvoju ali njegovi duševnosti.

Različna mnenja strokovnjakov in javnosti

Nekateri so mnenja, da bi z dojenjem prenehali pri dojenčkovem letu starosti, spet drugi prisegajo na dojenje tudi v letih, ko otrok obiskuje vrtec. Dr. Andrej Perko meni, da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezne na matere. »Dolgotrajno dojenje nima po mojem prepričanju nobenega pozitivnega vpliva na razvoj otroka.«

Po drugi strani strokovna vodja študijsko-raziskovalnega centra za družino opozarja: »Dalj dojeni otroci imajo celo v mladostništvu manj težav z vedenjem, samopodobo, zdravjem, suverenostjo …« Dr. Zalka Drglin poudarja: »Vse dotlej, dokler mati otroka doji, naj bo to leto, dve leti ali več, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje, da bodo zboleli, manjše.«

Praktični napotki za uspešno in udobno dojenje

Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Ostanite v tesnem stiku z otrokom. Velikost in oblika dojk ne vplivata na dojenje. Večina žensk je sposobnih dojiti. Če otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte. Začnite takoj po rojstvu otroka, najbolje v šestih urah po porodu.

Otroka pristavljajte k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. NE dojite po vnaprej določenem urniku. Na začetku je to nekje od 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori. Otrok naj ima dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Omogočite otroku, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi. Nato ga pristavite na drugo dojko.

Pravilno pristavljanje in preprečevanje težav

Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da otroka pravilno pristavite. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja, poskrbite še za pogostejše dojenje. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova.

Glavni vzrok za zastojno dojko je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagale vam bodo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto pristavljanje/dojenje. S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah preprečujemo tudi nastanek mastitisa. Če se stanje ne izboljša, poiščite strokovno pomoč.

Kdaj in kako postopno zaključiti z dojenjem

Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in pomočjo pri tem, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.

Ko se otrok poslavlja od dojenja, dojenček običajno sam postopoma zmanjša število podojov; nekateri otroci se odstavljajo med drugim in četrtim letom. V praksi sta možna tudi postopna in hitrejša metoda odstavitve, pomembno je, da mati otroka začuti in presodi, kaj je zanj pa tudi zanjo optimalno. Škoda je npr. poslušati ‘dobronamerne’ nasvete drugih, ki te pogosto bolj obremenijo kot pomagajo.

Odgovori na praktična vprašanja

Ali naj otrok pije vodo ali druge tekočine? Otrok, do dopolnjenega šestega meseca, naj se izključno doji. Ne dajajte vode, čaja ali drugih tekočin. Otroci v času intenzivne rasti oziroma ob poskokih v rasti se dojijo bolj pogosto - običajno v 3. do 6. tednu ter v 3. in 6. mesecu starosti. V času, ko otroku uvajamo gosto hrano, naj se dojenje nadaljuje po potrebi in po presoji matere.

Ali velikost in oblika dojk vplivata na dojenje? Velikost in oblika dojk ne vplivata na dojenje. Večina žensk je sposobnih dojiti. Če otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte. O načinih izbrizgavanja, shranjevanja mleka in hranjenja otroka z vašim mlekom za nasvet vprašajte zdravstvenega strokovnjaka.

Družbeni vidiki in osebne izkušnje

Dolgo je vladalo prepričanje, da naj mati z dojenjem preneha, ko se vrača v službo. Ta ideja je zmotna. Za otroka je odhod matere na delo in hkratna prekinitev dojenja dvojni stres. Otrok se je ob drugih ljudeh sposoben spretno naučiti drugačnih strategij pomirjanja in jih hitro usvoji. K dojenju skozi daljši čas namreč nagovarjajo tudi skupine za mlade mamice, ki spodbujajo in povezujejo podobno misleče mamice. Poleg tega svetovalke za dojenje že vrsto let ponujajo brezplačno podporo doječim materam.

V javnih razpravah pogosto naletimo na močna čustvena stališča - od podpore dojenju dokler obema ustreza do kritike dolgotrajnega dojenja kot neprimernega. V veliko forumskih prispevkih so opisane konkretne življenjske situacije: nekateri menijo, da je dojenje triletnega otroka v določenih okoljih neprimerno, drugi poudarjajo, da je to osebna odločitev, ki ne škoduje otroku. V praksi se izkušnje razlikujejo in vsak par mama-otrok najde svojo pot.

Kaj storiti, če se pojavijo težave

Najpogostejše vprašanje, s katerim se mame srečujejo je, zakaj moj otrok joka. Za otroka, ki se doji, je najučinkovitejše, če je stik speljan prek dojenja. Če imate težave s pristavljanjem, bolečinami ali sumom na mastitis, poiščite strokovno pomoč pri svetovalki za dojenje ali pri pediatru. V primeru, da boste otroka hranili z mlečnim nadomestkom, se o izbiri, pripravi in hranjenju z njim informirajte v porodnišnici ali pri otrokovem pediatru. Kravje mleko ni primeren nadomestek materinega mleka!

Priporočila za nego in higieno

Vsak dan si privoščite nekaj časa za sprostitev in dovolj počivajte. Dojke umivajte le z vodo enkrat na dan, pri tem ne uporabljajte mila, ker uničuje naravna kožna olja. Pred dojenjem dojk ni potrebno umivati. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom (priskrbite si prečiščen, medicinsko preverjen lanolin), ki ga pred naslednjim podojem ni potrebno odstranjevati. Če se stanje ne izboljša, poiščite strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam.

Sklepne misli (brez zaključnega odstavka)

Dojenje nudi otroku hrano, tolažbo, zaščito pred boleznimi in pomembne izkušnje v prvih fazah razvoja možganov. Dobro je slediti priporočilom strokovnjakov (izključno dojenje do šestega meseca, spodbujanje dojenja vsaj do drugega leta), a obenem spoštovati individualne potrebe mame in otroka. Ko razmišljate, do kdaj dojiti, upoštevajte znanstvene ugotovitve, zdravniške nasvete in lastne zmožnosti ter poiščite podporo, kadar jo potrebujete.

tags: #do #kdaj #je #normalno #dojiti