V Novi Gorici je odjeknila pretresljiva novica o najdbi trupla novorojenčka v smetnjaku. Dogodek, ki ga policija trenutno kvalificira kot poskus umora otroka ob porodu, je dvignil veliko prahu in sprožil obsežno kriminalistično preiskavo.
Okoliščine najdbe in prvo poročanje
Vse se je začelo v četrtek, ko se je 29-letna Barbara S. oglasila v porodnišnici šempetrske splošne bolnišnice. Zdravnici je zaupala, da je doma rodila, novorojenčka pa se je kmalu po porodu znebila. Ker je bila noseča in je imela v četrtek rok za porod ter so se že dogovorili za carski rez, je njena nenadna pojava brez otroka in z znaki nedavnega poroda sprožila sume. Vestna zdravnica je po uradni dolžnosti takoj obvestila goriško policijsko upravo, ki je nemudoma začela kriminalistično preiskavo.
Policijska akcija in odkritje
Policisti in kriminalisti so takoj ukrepali. Komunalnemu podjetju so ukazali, naj preneha odvažati smeti iz Cankarjeve ulice in Ulice Gradnikove brigade, kjer ima stanovanje osumljena Barbara S. Zabojniki iz Cankarjeve ulice so bili že odpeljani na odlagališče v Stari Gori, medtem ko so tisti v Ulici Gradnikove brigade ostali nedotaknjeni. Po skrbnem pregledu so kriminalisti popoldne v enem od zabojnikov v Ulici Gradnikove brigade našli črno vrečo, v kateri je bilo truplo novorojenčka.
Po obsežnem iskanju so kriminalisti popoldne v enem od zabojnikov v Ulici Gradnikove brigade le našli črno vrečo, v kateri je bilo truplo novorojenčka. Po najdbi dojenčka v smetnjaku je policija sprožila obsežno preiskavo, ki še vedno poteka. Zadevo so kvalificirali kot hud poskus umora. Dojenček je čudežno preživel.
Obdolžena in njena osebna situacija
Osumljena 29-letnica, Barbara S., ki že ima sedemletnega otroka, naj bi bila v zadnjem času pod precejšnjim pritiskom. Z njenim partnerjem ne živita skupaj, še več, minuli teden je na sodišču zahtevala podaljšanje sodne prepovedi približevanja, ki naj bi jo pridobil zaradi nasilnosti. Slednja naj bi bila celo eden od moških, ki so izkoristili njeno ranljivost in jo spolno zlorabljali. V noči na torek, ko je bila najdena, je bila Barbara S. v idrijski psihiatrični bolnišnici, kamor so jo odpeljali takoj po najdbi trupelca.
Možnost, da je 29-letnica rodila že mrtvega otroka, ni izključena. Zadeva še vedno ostaja odprta, policija in sodišče pa nadaljujeta preiskavo, da bi razjasnila vse okoliščine tega tragičnega dogodka.
Prve okoliščine domačega poroda in pričevanja
Prijateljica 33-letne ženske, ki je otroka odvrgla v kontejner, je za omenjeni časnik pojasnila, da je rodila sama še pred 6. uro, ko vstaja njen oče. "Oče in njen sin sta bila v stanovanju, ko je rojevala. Eden v eni sobi, drugi v drugi. Nihče ni ničesar slišal ali videl," je povedala prijateljica in dodala: "Njen oče mi je dejal, da je pri kopalnici opazil na tleh kapljice krvi, hčerka pa mu je rekla, naj se vrne v sobo, dokler tega ne počisti."
Prijateljica je tudi pojasnila, da je bila takoj prepričana, da gre za njenega otroka, pa čeprav svoje nosečnosti ni zaupala nikomur. Ko smo med novicami videli fotografijo zgradbe in kontejnerja, smo vedeli, da gre za njenega otroka, čeprav nismo vedeli, da je noseča. Ko so o tem začeli poročati srbski mediji, sta z mamo poklicali očeta 33-letnice na stacionarni telefon.
Postopki strokovnjakov in sodnih organov
Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo, ki bo dokončno pokazala vzrok smrti, obveščeno je bilo tudi tožilstvo. Direktor Inštituta za sodno medicino pri ljubljanski medicinski fakulteti Jože Balažic je potrdil, da gre za detomor, medtem ko drugi postopki po opravljeni obdukciji trupla novorojenčka še potekajo.
Reakcije sosedov, javnosti in vprašanja o ravnanju
Sosedje osumljene Barbare S. so povedali, da ima že enega otroka, s katerim jo je bilo mogoče videti med sprehodi po bližnji okolici. Opisali so jo kot običajno mamico, sicer malce zajetnejše postave, ki ni nikoli zbujala posebne pozornosti. Njena mama naj bi bila medicinska sestra v posebnem varstvenem zavodu. Sosedje so tudi potrdili, da so nesrečno porodnico iz Šempetra že poslali v idrijsko psihiatrično bolnišnico.
V povezavi s tem primerom so se pojavila tudi vprašanja o ravnanju drugih mater, ki so se znašle v podobnih situacijah. Eden od anonimnih komentatorjev je izrazil svoje mnenje, da je nepošteno, če bi bila Barbara S. deležna milejše kazni ali oproščena v primerjavi z mamico, ki je živega otroka pustila pred vrati, na stopnišču, v torbi, z namenom, da ga najdejo. Po njegovem mnenju je Barbara S. v bolnico prišla zaradi lastne koristi in zdravniške pomoči, medtem ko ji je za otroka bilo vseeno. Poudarja, da je 5 let zapora maksimalna zagrožena kazen, in dvomi, da bo na koncu dobila kaj.
Pravni okvir in primerjalne kazni
V Sloveniji je denimo za detomor zagrožena kazen v višini do tri leta zapora (za tako kaznivo dejanje se lahko preganja le mamo, ki smrt otroka povzroči med porodom ali takoj po njem, ko je še pod njegovim vplivom, ključno pa je duševno stanje mame), če otrok nasilne smrti umre kasneje, lahko govorimo o uboju ali umoru. Predvidene kazni pa so višje. Še nimate računa?
Širši kontekst: primeri iz regije in Evrope
Primer iz Nove Gorice žal ni osamljen. Podobne zgodbe o zavrženih novorojenčkih so se že zgodile v Srbiji, na Hrvaškem in v Avstriji, kar kaže na zaskrbljujoč pojav zanemarjanja in zavračanja otrok.
V Srbiji je pred nekaj meseci trohneče truplo novorojenčka našel sprehajalec. Po preiskavah policije je bilo ugotovljeno, da je bil otrok ob rojstvu živ, a je umrl nasilne smrti. Pred smrtjo naj bi bil zaboden z nožem in odvržen v jarek, kjer so ga raztrgali psi. S pomočjo DNK analize so poskušali ugotoviti identiteto matere.
Na Hrvaškem, v Zaprešiću pri Zagrebu, so v smetnjaku naš
Barabara odvrgla dojenčka v smetnjak: primer in osvetlitev širših razsežnosti
Otrok se je rodil 13. 5. in je v zdravstveni ustanovi preživel nekaj manj kot mesec dni. Otrok je zdrav, odpuščen in je zdaj pri rejniški družini. Celotno zdravstveno osebje se je težko poslovilo od otroka, bilo je precej čustveno, je povedal Krešimir Hojsak, vodja regijskega urada HZSR Zaprešić. Ocena službe je bila, da je rejniška družina boljša rešitev kot namestitev v dom. V časopisu je naveden kot otrok neznanega izvora. Vsi njegovi dokumenti so bili obdelani pred nastanitvijo. V bolnišnici so dojenčka poimenovali Ivan po dežurnem zdravniku Ivanu Zovku, ki mu je rešil življenje. A po odhodu je dobil novo ime in priimek. “Moja prva ideja je, da bi to bil Srečko, saj je res imel srečen splet okoliščin,” je dejal Ivan Zovko, dežurni zdravnik v KB Sveti duh. Posvojiteljsko družino bomo še naprej spremljali in ji nudili vso potrebno pomoč in podporo pri nadaljnji negi otroka. Otrok je lahko posvojen po treh mesecih od rojstva, takrat bomo začeli postopek posvojitve, je dejal Hojsak.

Novorojenčka sta našla dijaka, ko sta se vračala s treninga. Po najdbi dojenčka v smetnjaku je policija sprožila obsežno preiskavo, ki še vedno poteka. Zadevo so kvalificirali kot hud poskus umora. Dojenček je čudežno preživel. Takšnega primera, da bi otroka tako pustili, zagotovo ne pomnimo dobrih 20 let. Občutek je bil dober, bili smo zadovoljni in veseli, da so otroka pravočasno našli.
[Prispevek Slovenija] 18.06.2018 Nova24TV: Mednarodna kriminalistična preiskava
Nova Gorica: truplo novorojenčka v smetnjaku in odzivi javnosti
NOVa GORICA - Šok in groza sta pretresla prebivalce po odkritju trupla novorojenčka v zabojniku za smeti. Dogodek je potrjen kot detomor, sprožil je obsežno kriminalistično preiskavo. V središču preiskave je 29-letna Barbara S., ki je bila po najdbi izrečeno trupla odpeljana v psihiatrično bolnišnico v Idriji. Policijska akcija in srhljiva najdba sta pritegnili veliko pozornosti. Predstavnik policije je pojasnil, da so kriminalisti na podlagi obvestila izvajali preglede območij, zbirali obvestila in opravljali oglede krajev ter na podlagi odredbe sodišča izvajali nujna preiskovalna dejanja. Sosedje osumljene Barbare S. so povedali, da ima že enega otroka, ter da jo opisujejo kot običajno mamico. Njena mama naj bi bila medicinska sestra v posebnem varstvenem zavodu. Sosedi so potrdili, da so nesrečno porodnico iz Šempetra že poslali v idrijsko psihiatrično bolnišnico.

V povezavi s tem primerom so se pojavila vprašanja o ravnanju drugih mater v podobnih situacijah. Eden od anonimnih komentarjev izraža mnenje, da je nepošteno, če bi bila Barbara S. deležna milejše kazni ali oproščena v primerjavi z mamico, ki je živemu otroku pustila pred vrata. V članku so omenjeni tudi drugi primeri, v katerih so podobne tragedije odmevale tudi v Sloveniji. Primer Rahel Órban iz Ozračja Orbana je opisovan zaradi uporabe plenice na avtocestni počivališču, medtem ko najdena trupla novorojenčka na Dunaju in v Srbiji nakazujejo širši trend.
Pravni okvir in primerjalna primerjava
V Sloveniji je za detomor zagrožena kazen do tri leta zapora, vendar so kazni odvisne od okoliščin in duševnega stanja mater. V Črni Gori so med letoma 2000 in 2021 obravnavali 13 nasilnih smrti novorojenčkov. V Sloveniji so primeri kot Mihael Saje in primer Rahel Órban uporabljeni za primerjave postopkov in kazenskih meritev ter družbenih odzivov. Na sodišču v Krškem poteka postopek zoper starša Mihaela Sajeta zaradi kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti ter zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. V Šempetrski porodnišnici so 29-letnico obsodbo spremljali s tesnobo javnosti, saj gre za primer s potencialnimi posledicami za psihično zdravje mater in otrok ter socialne politike.

Osebne situacije in širši kontekst
Osumljena Barbara S. je bila v zadnjem času pod velikim pritiskom, z partnerjem ne živita skupaj, prišla pa je na sodišče z zahtevo za podaljšanje sodne prepovedi približevanja. Porodna situacija, družinska dinamika in morebitna spolna zloraba v preteklosti dodajajo kompleksnost temu primeru. Sorodni primeri iz Srbije, Hrvaške in Avstrije kažejo na širši fenomen zavrženih novorojenčkov ter potrebo po dvigu osveščenosti o duševnem zdravju nosečnic in ustrezni podpori socialnih storitev.

Reševanje in oskrba na kraju dogodka
V enih primerov so reševalci in zdravstveno osebje izkazali izjemno požrtvovalnost: hitro ukrepanje, oskrba dojenčice, merjenje vitalnih funkcij, podvezovanje popkovine in ogrevanje. Te izkušnje poudarjajo nujnost kakovostne zdravstvene in socialne podpore ter pravočasne posredovalne mehanizme, da bi se življenju otroka lahko izognilo nevarnostim.
Vpliv na družbo in zaključek razmišljanj
Tragedije zavrženih novorojenčkov v Novi Gorici in širšem prostoru odpirajo boleča vprašanja o odgovornosti, duševnem zdravju, socialni izključenosti in načinih zaščite otrok. Primeri iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Avstrije poudarjajo nujno potrebo po izboljšavah v preventivi, podpori nosečnicam v stiski in preiskovanju primerov na podlagi celostnih pristopov ter zagotavljanju socialne varnosti.
Galerija primerov in povezanih pripomb: starši in družinski konteksti, zdravstvene službe, sodni postopki in družbeni odzivi. Ta razprava poudarja, da so reševanje otrok in zaščita družin v središču javnega interesa ter da se morajo ukrepi usklajevati na več ravnih ravneh - zdravstveni, socialni, pravni in psihološki.