Sistem zdravstvenega zavarovanja in porodniški dopust v Avstriji

Avstrija je ena izmed razvitih držav z jasno urejenim javnim zdravstvenim sistemom in relativno radodarnimi rešitvami za nosečnice, porodniške in starševske pravice. V tem članku podrobno povzeman ključne informacije o tem, kako deluje zdravstveno zavarovanje pri nosečnosti in porodu, kakšne so pravice do materinskega in starševskega dopusta, kakšne so možnosti za oskrbo z babico in porodnično nego ter kako se avstrijski sistem primerja z izkušnjami Slovencev v tujini.

Javno zdravstveno zavarovanje in pokritost storitev

V Avstriji se zdravstveni sistem financira predvsem iz prispevkov socialnega zavarovanja in davkov, v manjšem delu tudi iz zasebnih sredstev, na primer iz pristojbin za recepte, participacije, oskrbnin pri bolnišničnem zdravljenju ali iz prispevkov zasebnega zdravstvenega zavarovanja.

Javno zdravstveno varstvo se krije preko socialnega zdravstvenega zavarovanja in nezgodnega zavarovanja. Storitve obsegajo ambulantno in stacionarno oskrbo, medicinsko rehabilitacijo, izdajo zdravil, dodatke za medicinske pripomočke, zdravstvene in preventivne preglede ali dodatek ob rojstvu otroka. Za ambulanto oskrbo so pristojni zdravniki z lastno ordinacijo in ambulante, stacionarna oskrba se izvaja v bolnišnicah.

Za vse nesamostojno zaposlene je predpisano obvezno zavarovanje. Tudi večji del samostojnih podjetnikov ima sklenjeno obvezno zavarovanje. Otroci, zakonski partnerji, vpisani partnerji in življenjski sopotniki v družinah z otroki se lahko brezplačno sozavarujejo. Pod določenimi pogoji je mogoče tudi samostojno zavarovanje.

Porodniška oskrba in vloga babic

Vse zdravstvene zavarovalnice v Avstriji plačujejo babiško nego med porodom in nekatere babiške storitve med nosečnostjo ter obiske na domu v poporodnem obdobju (do osmega tedna po porodu). Dokument PDF „Babiška nega v Avstriji“ prikazuje, katere babiške storitve so krite. Babica, ki ima sklenjeno pogodbo o zdravstvenem zavarovanju, svoje storitve zaračuna neposredno zdravstveni zavarovalnici. V primeru izbirne babice nosite stroške sami in jih lahko predložite zdravstveni zavarovalnici. V večini primerov se povrne 80 odstotkov ustrezne tarife zdravstvenega zavarovanja.

Ginekološki pregledi, porod in nega po porodu so brezplačni v javnih zdravstvenih ustanovah, če želi prejemati vsa nadomestila, se mora ženska redno udeleževati vseh predvidenih pregledov. Ko ženska izve za nosečnost, se mora naročiti na pregled pri ginekologu, pri čemer je predvidenih najmanj pet pregledov. Prejme tudi materinsko knjižnico, v kateri so vse potrebne informacije o njeni nosečnosti, pregledih, porodu in obdobju po porodu.

Možnosti poroda

• Večina žensk rodi v porodnišnici, kjer ji z otročkom nudijo večdnevno nego.
• Možnost "ambulantnega poroda": porod v porodnišnici in odhod domov po nekaj urah, pri čemer se nega nadaljuje doma z obiskoma pediatra in babice.
• Možnost poroda na domu s pomočjo izbrane babice (ta je praviloma plačljiva, vendar se del stroškov pogosto krije preko zavarovanja ali se povrne delno).

Obvezen materinski dopust (Mutterschutz)

Materinski dopust je obvezen - nosečnica ne sme delati osem tednov pred predvidenim datumom poroda, v primeru rizične nosečnosti se obdobje podaljša na 12 tednov pred porodom. Če mora prej na bolniško zaradi rizične nosečnosti, prav tako prejema porodniško nadomestilo. Materinski dopust traja nato še med osem in 12 tednov po porodu, odvisno od okoliščin (prezgodnje rojstvo, carski rez, večplodna nosečnost).

V tem času nosečnici in kasneje materi pripada t.i. Wochengeld (tedensko nadomestilo), ki ga izplačuje njena zdravstvena zavarovalnica. Višina nadomestila se izračuna iz neto prihodkov zadnjih treh mesecev in dodatka za ostala izplačila. Redno zaposlena mamica vmes prejema nadomestilo v višini celotne plače ter prejme morebitni regres in božičnico. Samozaposlene imajo pravico do pavšalnega nadomestila, zaposlene za določen ali skrajšan delovni čas dobijo 9,30 evra dnevno, brezposelne prejemajo do 180 odstotkov zadnjega prejetega socialnega transferja.

Starševski dopust in možnosti za nego otroka

Po preteku osmih oziroma 12 tednov od rojstva otroka se lahko starši odločijo za starševski dopust, ki ga lahko izkoristijo tudi očetje. Za redno zaposlene je nadomestilo odvisno od pretekle neto plače (računa se zadnje obdobje treh mesecev) in dolžine starševskega dopusta. Starši izberejo plačilno shemo in dlje kot traja starševski dopust, nižje je nadomestilo.

Avstrija ponuja tudi možnost neplačanega starševskega dopusta, ki ga prav tako lahko izkoristita oba - tako mamica kot očka - do dopolnjenega drugega leta starosti otroka, pri čemer si lahko tri mesece prihranita za pozneje in jih lahko izkoristita do sedmega leta starosti otroka. Starši, ki so bili zaposleni v podjetju najmanj tri leta, pa lahko po izteku starševskega dopusta zaprosijo za skrajšan delovni čas do dopolnjenega četrtega leta otroka.

Možnosti izplačevanja Kinderbetreuungsgeld (nadomestila)

Po prenehanju Mutterschutz-a imajo starši v Avstriji na izbiro več možnosti prejemanja nadomestila za nego otroka, ki se razlikujejo po dolžini obdobja in višini nadomestila. Starši izbirajo med različnimi možnostmi (npr. možnost 20+4, 15+3, 12+2 itd.), pri čemer daljši dopust običajno pomeni nižje dnevne izdatke iz nadomestila. Otroški dodatek dobijo starši otroka do njegovega dopolnjenega 18. leta starosti.

Pravice nosečnic pri delu

V Avstriji so nosečnice zaščitene pred odpovedjo: nosečnica zadnjih osem tednov pred napovedanim porodom ne sme delati, po porodu obdobje traja še 8 ali 12 tednov. Delodajalec ne sme odpustiti nosečnice, prav tako so za nosečnice predpisane določene omejitve glede nočnega dela (prepovedano od 20. ure do 6. ure zjutraj) in morajo delodajalci zagotoviti primerne delovne pogoje (npr. sedeče delo, omejitve dvigovanja).

Posebne olajšave in družinski dodatki

Od januarja 2019 v Avstriji veljajo posebne olajšave za družine. Družina na otroka do 18. leta starosti prejme družinski dodatek ne glede na dohodke. Če je več otrok v družini, so sorazmerno višji dodatki, socialno ogroženi pa dobijo še dodatnih 250 evrov letno na otroka. Poznajo tudi posebne "družinske kartice", s katerimi lahko družine uveljavljajo posebne popuste pri različnih dejavnostih.

Primeri izkušenj Slovencev v tujini in primerjava z Avstrijo

Slovenci, ki živijo v tujih državah, poročajo o zelo različnih izkušnjah glede poroda, porodniškega dopusta in otroške nege:

• Na Islandiji Mojca Dominiković opisuje, da je zaradi oddaljenosti od prestolnice pogosto potrebna vožnja z letalom na ginekološke preglede in porod v Reykjaviku; babice vodijo veliko prenatalne nege in so usposobljene za akupunkturo, veliko porodnih sob je opremljenih za vodni porod, iz porodnišnice pa lahko zdrave matere in otroci odidejo že v 24 urah, pri čemer jih doma obiskuje babica v prvih dneh po porodu.
• V Švici Žiga Tručl izpostavlja izjemno visoke stroške vrtcev (npr. 160-185 CHF na dan na obrobju Züricha), kar povzroča, da se mnoge matere odločijo ostati doma in ne delati polni delovni čas; protokoli uvajanja v vrtec so dolgi in stroški so obračunani kot pavšal tudi ob bolezni ali praznikih.
• V ZDA Klara Bojanovič Machado opisuje zapleten in močno odvisen sistem zavarovanj: porodni stroški so zelo različni glede na zvezno državo in vrsto zavarovanja (od približno 20.000 USD za vaginalni porod v nekaterih primerih do preko 100.000 USD za carski rez), plačanega porodniškega dopusta pogosto ni (lahko gre za 0 tednov), nekateri pa izkoristijo od 12 do 18 tednov glede na zvezno državo in zavarovalno kritje.
• V Avstriji Maša Mlakar Plemeniti izpostavlja, da so nosečnice zelo zaščitene (prepoved odpovedi, prepoved nočnega dela), vendar opozarja na omejeno pravico do nege bolnega otroka - po zakonu staršu pripada le en teden na otroka v celem letu (z možnostjo dodatnega tedna), kar je v praksi lahko neustrezno ob ponavljajočih se boleznih pri otroku.

Primerjava porodniškega dopusta v OECD državah (povzetek)

Med državami OECD so velike razlike: povprečno materam pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. ZDA so skrajnost z nič plačanega porodniškega dopusta na nacionalni ravni, medtem ko so države, kot je Estonija, zelo radodarne (do 166 tednov v nekaterih shemah). Avstrija velja za relativno radodarno, z obveznim materinskim dopustom in več možnostmi starševskega dopusta z različnimi shemami izplačila.

Posebnosti za slovenske delavke zaposlene v Avstriji

Za slovenske državljanke, zaposlene v Avstriji, katerih partnerji so zaposleni v Sloveniji, veljajo specifična pravila v skladu z Uredbo (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti. V skladu z uredbo mora družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega prebivališča družine, kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena. To pomeni, da se v praksi lahko staršem izplačuje slovenski starševski dodatek skozi leto, medtem ko je v Avstriji mogoče zahtevati razliko do Kinderbetreuungsgeld-a enkrat ali dvakrat letno za nazaj.

Tak sistem pogosto pomeni veliko administrativno obremenitev in časovne vrzeli v izplačilih, zato so družine v takšnih situacijah včasih primorane začasno preživljati od nižjih socialnih prejemkov, dokler ne dobijo avstrijskih izplačil za nazaj.

Praktični nasveti za bodoče starše v Avstriji

1. Redno se udeležujte predvidenih ginekoloških pregledov, saj je to pogoj za prejem vseh nadomestil in brezplačne oskrbe v javnih ustanovah.
2. Preverite pri svoji zdravstveni zavarovalnici, katere babiške storitve so krite in kakšne možnosti povračil obstajajo za izbrano (izbirno) babico.
3. Obvestite delodajalca o nosečnosti pravočasno (do 12. tedna), da vam uredijo zakonsko zaščito in prilagoditve delovnega mesta.
4. Premislite in izberite ustrezno možnost Kinderbetreuungsgeld glede na to, koliko časa želite izkoristiti starševski dopust in kakšna višina nadomestila vam ustreza.
5. Če ste zaposlen/a v drugi državi članici EU in imate stalno prebivališče v Sloveniji, preverite pravila glede primarne pristojnosti za izplačilo družinskih dajatev in načine uveljavljanja razlik.

Tabela: Ključne pravice in pokritost v Avstriji (povzetek)

Zaključna praktična opomba

Avstrijski sistem zdravstvenega zavarovanja in porodniške zaščite je sistematično urejen: nosečnice so zakonsko zaščitene, osnovna porodniška oskrba in babiške storitve so kriti, na voljo so različne možnosti starševskega dopusta. V praksi pa ostajajo izzivi, zlasti za tiste, ki so zaposleni v eni državi, prebivajo pa v drugi (npr. slovenske družine v Avstriji), saj mednarodne uredbe in izplačila lahko povzročijo administrativne težave in časovne prekinitve v dohodkih.

tags: #bolniska #in #porodniska #v #avstriji