Teža človeške maternice: kaj vpliva nanjo, kako se spreminja in zakaj je pomembna

Ali veste, o katerem podatku je večini najbolj neprijetno govoriti? Zagotovo je to telesna masa. Predvsem zato, ker za razliko od starosti ali pa recimo telesne višine nanjo lahko vplivamo. Koliko kilogramov pomeni zdravo telesno maso, je težko reči, saj je veliko odvisno od višine posameznika, jo je pa enostavneje določiti s pomočjo izračuna indeksa telesne mase (ITM).

Osnovne anatomske značilnosti maternice

Maternica spominja na obliko hruške in leži neposredno za mehurjem. Dolga je okoli 7,5 cm in v najširšem delu široka 5 cm. Ta del se imenuje telo maternice, spodnji, ožji del pa maternični vrat. Slednji se boči v nožnico.

anatomska shema maternice

Kdaj se teža in velikost maternice spremenita

V telesu nosečnice se v 9 mesecih nosečnosti zgodi množica sprememb, med katere spadajo tudi povečanje maternice. Med nosečnostjo se maternica poveča in pritiska na mišice in vezi, ki jo podpirajo.

Precej teže doda že sam otročiček, ostalo težo pa dodajo spremembe v telesu, ki podpirajo nosečnost in obdobje po porodu. Pridobivate namreč tudi maščobe, ki jih bo vaše telo porabilo za shranjevanje hranil za dojenje, vaše prsi se povečajo (ter tako pridobijo na teži), svoj del pa doda tudi povečana maternica, posteljica in plodovnica.

Merjenje velikosti maternice v nosečnosti

Velikost maternice oziroma višina vrha maternice je odvisna od več dejavnikov (število predhodnih porodov to mero lahko poveča, skupna velikost ploda in količina plodovnice pa tudi). Če nam pri višini vrha maternice kaj ni všeč, naredimo ultrazvočni pregled (UZ), kar nam da najbolj merodajne podatke. Če so mere ploda in količine plodovnice v redu, nas višina vrha maternice ne vznemirja več.

Na splošno pri 20. tednu so mere ploda in posledično velikost maternice običajno v pričakovanem razponu; mere vašega ploda pri 20 tednih so povsem v okviru pričakovanj.

Začetna in napredna povečanja maternice ter klinični pomen

Pri porodu se maternica poveča in proces poroda lahko dodatno oslabi podporne strukture medeničnega dna. Neposredni vzrok za maternični prolaps je ohlapnost nožničnih mišic. Glavni razlog za zdrk maternice je predhodna poškodba mišic medeničnega dna med porodom. »Med najpogostejšimi vzroki je nosečnost oziroma porod, še posebej če je naporen, dolgo trajajoč in je otrok velik,« pove mag. Reš Muravec.

Povešena maternica pomeni, da je maternica anatomsko ponižana, da so se mišice medeničnega dna raztegnile. Pri ponižani maternici lahko ženska občuti tiščanje navzdol, prisoten je občutek, da ima v nožnici žogo. Težave so najbolj očitno pri povečanem pritisku v trebuhu, na primer, ko se napenjamo ali kihnemo. Če je ob tem ponižana tudi sprednja stena nožnice, lahko pride do stresne inkontinence - uhajanja urina.

ilustracija materničnega prolapsa

Stadiji materničnega prolapsa in simptomi

Stopnje materničnega prolapsa: stopnja pred polnim prolapsom je, ko je možno otipati maternični vrat v nožnici; maternični prolaps pomeni skrajno stopnjo, ko maternico popolnoma pride ven nožnice. Ženska jo lahko celo vidi skozi zunanje sramne ustnice.

Simptomi materničnega prolapsa se lahko razlikujejo glede na stopnjo: občutek pritiska v medeničnem predelu, občutek izbočenja ali težnosti v nožnici, težave pri uriniranju (pogosto uriniranje, uhajanje urina ali težave pri začetku ali ustavljanju uriniranja), težave pri praznjenju črevesja, bolečina ali nelagodje med spolnim odnosom.

Dejavniki tveganja, vključno s telesno maso

Debelost: Prekomerna telesna teža lahko pritiska na medenične organe, vključno z maternico, kar lahko prispeva k prolapsu. Čezmerna telesna teža in nekatere športne dejavnosti ali fizično delo lahko dodatno zmanjšajo statiko medeničnih organov.

Menopavza: Z zmanjšanjem ravni estrogena med menopavzo se mišice in vezi v medeničnem predelu lahko oslabijo, kar lahko vodi v prolaps maternice. Ko jajčniki ne izločajo več estrogena, to vpliva na moč mišic in vezivnega tkiva.

Starost: Staranje lahko povzroči naravno oslabitev mišic in vezi, kar povečuje tveganje za maternični prolaps.

Dviganje težkih bremen: Pogosto dviganje težkih bremen lahko povzroči prekomeren pritisk na medenično območje in prispeva k prolapsu maternice.

Preprečevanje in življenjski slog

Vedno je boljša preventiva kot kurativa - bolje preprečiti kot zdraviti. Pomembni so zdrava prehrana, redna zmerna telesna vadba ter ohranjanje ustrezne telesne teže. »Hrana, bogata z antioksidanti, in uživanje kolagena lahko ugodno vplivata na statiko maternice in nožnice. Priporoča se telesna dejavnost, pri kateri se ne poveča pritisk na medenično dno,« svetuje mag. Reš Muravec.

Krepitev mišic medeničnega dna: Redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, kot so Keglove vaje, lahko pomaga ohranjati močne mišice in vezi, ki podpirajo maternico. Alja Malis opozarja, da lahko keglove vaje v primeru zategnjenih mišic medeničnega dna stanje poslabšajo. »Poseben trening mišic medeničnega dna potrebujemo zgolj v primeru razvlečenega vezivnega tkiva in mišičnih ovojnic, vendar tudi tak trening ne pomeni zgolj krčenja omenjenih mišic, ampak tudi elastično podaljševanje ob vdihu.«

Pazite na način vstajanja, dvigovanja, sedenja, kašljanja in celo opravljanja dolge potrebe. Pri katerem koli dvigu je priporočljivo nežno izdihniti tik pred gibanjem, da se zmanjša pritisk na medenično dno. Slaba telesna drža negativno pritiska maternico v nepravilni položaj.

Izogibanje dvigovanju težkih bremen in preprečevanje kroničnega kašlja sta prav tako pomembna ukrepa. Če imate kronični kašelj, se posvetujte z zdravnikom, da ugotovite vzrok in prejmete ustrezno zdravljenje.

4 VAJE ZA MEDENIČNO DNO ( ki jih tvoje medenično dno obožuje)

Diagnoza in zdravljenje

Pri oceni primernosti telesne teže in stanja medeničnih organov je zato za nasvet in mnenje dobro povprašati strokovnjaka. Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom oz. ginekologom, če imate simptome materničnega prolapsa. Zdravnik bo lahko postavil diagnozo in priporočil najboljše možnosti zdravljenja glede na vaše individualne potrebe.

Za zdravljenje materničnega prolapsa obstaja več možnosti, katerih izbira je odvisna od resnosti simptomov, starosti pacientke, njenih želja in drugih dejavnikov. Nekatere možnosti zdravljenja vključujejo spremembe v življenjskem slogu, kot so izguba teže, izogibanje dvigovanju težkih bremen in izvajanje vaj za krepitev medeničnega dna, kirurški poseg ali hormonsko nadomestno zdravljenje.

Pri zdravljenju začetnih in lažjih oblik je zelo uspešna uporaba električne stimulacije s posebno oblikovanimi vaginalnimi elektro stimulatorji, magnetnim stolom in laserjem. »Laser je povsem neboleča metoda, ki stimulira kolagena vlakna, da se vezivo ojača. Z magnetom stimuliramo mišice medeničnega dna. Če s telovadbo in neinvazivnimi metodami nismo uspešni ali pa je težava že zelo napredovala, svetujemo operativno zdravljenje.«

Najučinkovitejše je kirurško zdravljenje, pri čemer kirurgi maternico odstranijo, še posebej, če gre za ženske, ki niso več v rodni dobi. »Operativno povešeno maternico in ohlapno nožnico zdravimo s sprednjo in zadnjo vaginalno plastiko, maternico lahko odstranimo ali opravimo operacijo, kjer s trakci zvišamo položaj maternice. Za operativno terapijo je potrebna lokalna in/ali splošna anestezija,« pojasni mag. Reš Muravec.

Specifične situacije: nosečnost, porod in po porodu

V nosečnosti je idealna teža drugačna kot pri ne-nosečnicah. Takšno povečanje telesne mase je vaš cilj do 40. tedna nosečnosti. Med nosečnostjo pa je priporočljivo spremljati spremembe telesne teže. V prvem trimesečju boste verjetno pridobili le 1 do 2 kilograma - vaš dojenček je namreč še majhen, jutranja slabost pa vam lahko prepreči, da bi se zredili ali pa se povzroči celo, da nekoliko shujšate. Večina novih kilogramov se bo pojavila v drugem trimesečju.

Kalkulator pridobivanja telesne teže med nosečnostjo bo določil najmanjšo in največjo priporočeno povečanje telesne mase od začetka nosečnosti - te vrednosti so odobrene s strani The Institute of Medicine of the National Academies. Prvo pravilo: ne obremenjujte se preveč - v nosečnosti se vam ni treba tehtati vsak dan. Dovolj je, da se tehtate enkrat na teden ob istem času, v enakih oblačilih in z isto tehtnico.

Ženske, ki se med nosečnostjo pretirano zredijo, imajo večje tveganje za nastanek različnih zdravstvenih težav in zapletov med porodom (makrosomija, večja verjetnost carskega reza) ter težave z izgubo odvečne teže po porodu. Po drugi strani pa je lahko nevarno tudi premalo pridobljena teža - takšne nosečnice imajo povečano verjetnost prezgodnjega poroda ali poroda otrok z nizko porodno težo.

Vpliv telesne mase na druge vidike zdravja

Dokazano je, da se pri osebah s prekomerno težo vitamin D shranjuje v maščobnem tkivu ter ga je zato manj v krvi. Bazalne koncentracije kalcidiola so pri osebah s prekomerno težo bistveno nižje kot v kontrolnih skupinah enake starosti. Po obsevanju celega telesa z UVB žarki so ugotovili, da je bila koncentracija vitamina D pri osebah z ITM nad 30 za 57 % nižja od koncentracije pri vitkih, čeprav imajo debeli večjo površino kože, ker vitamin D ostaja deponiran v podkožnem maščobnem tkivu.

Cilj posameznika naj bo doseči zdravo raven kalcidiola v krvi 50 ng/ml in ne le 30 ng/ml, kar je spodnja meja zadostnosti. Dokazano je, da 1.000 enot zaužitega vitamina D3 dvigne raven kalcidiola od 6 do 10 ng/ml. Izračun pokaže, da morajo odrasle osebe za doseganje zdravih ravni vitamina D skrbeti za dnevni vnos iz vseh virov od 4.000 do 8.000 IE na dan. Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da so dnevni odmerki do 10.000 IE varni, vendar je iz previdnostnih razlogov določila, da je varen dnevni vnos za odrasle, nosečnice in doječe matere 4.000 IE, za dojenčke (0-1 leta) do 1.000 IE in za otroke od 1.-10. Za vsako dodatno enoto ITM-ja se za 1,15 % zniža koncentracija kalcidiola.

Praktični napotki za ženske

  • Redno izvajajte preproste vaje za medenično dno in se posvetujte s strokovnjakom glede pravilne izvedbe ter dihanja.
  • Ohranjajte zdravo telesno težo in se izogibajte naglim pridobitvam ali izgubljanju teže, še posebej v nosečnosti.
  • Če imate kronične simptome (občutek pritiska, izbočenja, težave z uriniranjem), obiščite ginekologa in opravite redne ginekološke preglede, vsaj enkrat na tri leta ali pogosteje po navodilu zdravnika.
  • Če razmišljate o nosečnosti ali ste noseči, upoštevajte priporočila glede optimalnega povečanja telesne mase in prehrane; ne jejte »za dva« brez nadzora.
  • V primeru izrazitih težav ali napredovalega prolapsa razmislite o možnostih zdravljenja, vključno z neinvazivnimi metodami (laser, magnet, električna stimulacija) ali operativno terapijo, če je potrebna.

Priporočila strokovnjakov

Pri oceni primernosti telesne teže in stanja medeničnih organov je zato za nasvet in mnenje dobro povprašati strokovnjaka. V Sloveniji imamo na primarni ravni odlične strokovnjake za otroke - pediatre, za ženske pa ginekologi in porodnišarji, ki vam bodo pomagali pri oceni stanja in načrtovanju zdravljenja ter svetovali pri težavah povezanih z materničnim prolapsom ali spremembami maternice med nosečnostjo.

Stanje Glavna težava Mogoče rešitve
Povešena maternica (blažja) Občutek pritiska, tiščanje Vaje medeničnega dna, izguba teže, spremembe življenjskega sloga
Povešena maternica (napredovalo) Izbočenje v nožnici, inkontinenca Neinvazivne metode (laser, magnet), operacija
Med nosečnostjo povečana maternica Pritisk, povečanje obsega trebuha Spremljanje z UZ, upoštevanje priporočil glede teže

Pomembno: čeprav povešena maternica večinoma ni neposredno nevarna, poslabša kakovost življenja. Zato je preventiva in pravočasno ukrepanje bistvenega pomena za ohranitev zdravega stanja medeničnih organov in kakovosti življenja.

tags: #koliko #tehta #cloveska #maternica