Bula na dojki v nosečnosti: vzroki, diagnostika in zdravljenje

Bula v dojkah so nenormalna rast tkiva, ki se razvije znotraj dojk ženske. Čeprav je več kot 90% bul benignih oblik, lahko odkrivanje bule v dojki sproži strah pred diagnozo raka. Če imate bulo v dojki, samodejno ne dvignite rdeče zastave za raka dojke. Vse bulice v prsih ne kažejo na raka. Četudi odkrijete katero izmed njih, nikar ne zaženite panike, saj so morda le ciste ali nenevarne tvorbe.

Prvi znak, ob katerem morate biti pozorni, je zatrdlina v dojki. Ostali znaki, zaradi katerih je dobro čim prej obiskati zdravnika, so: krvav izcedek iz dojke, pomarančasta ali rdečkasta koža na dojki, ugreznjena bradavica, povečane bezgavke v pazduhi. Če ste med samopregledovanjem ali med prhanjem v dojki začutile bulico, nikar takoj ne zganjajte panike. Od 80 do 85 odstotkov bulic je benignih, torej niso rakave, to pa še posebej velja za ženske, ki so mlajše od 40 let.

Zakaj se pojavijo bule v dojki med nosečnostjo?

V času nosečnosti se težko odkrijejo spremembe na dojkah. V dojkah potekajo intenzivne hormonske spremembe: raven estrogena in progesterona se spreminja, dojke se povečajo, raste število mlečnih žlez in se spremeni tekstura tkiva. Zaradi delovanja hormonov se lahko pojavijo fibrocistične spremembe dojk, ciste, povečanje žleznega tkiva ali zastoj mleka. Nosečnost ni kontraindikacija raka na dojki, kar pomeni, da lahko ženska, ki je bila uspešno zdravljena rakavo, v življenju normalno zanosi in doji; vendar pa v času nosečnosti odkrijemo spremembe težje, zato nosečnicam priporočajo ultrazvočni pregled, ki daje vpogled v strukturo same dojke.

Najpogostejši vzroki bul v dojkah

Dojke so sestavljene iz maščobnega tkiva, žlez, vezivnega tkiva in mreže mlečnih kanalov. Bula se razlikuje od običajne grudaste zgradbe dojke; lahko je trdna, mehka, napolnjena s tekočino ali premična. Ena glavnih razlik med rakavo in nerakavo bulo je, da se rakava le redko premika in je pogosto trda ter neboleča. Pri pravilni diagnozi pa je odločilen zdravnik na osnovi slikovnih preiskav in biopsije.

1. Fibroadenom

Možen vzrok: Fibroadenom. Fibroadenom lahko prizadene ženske katere koli starosti, najpogosteje pa se pojavi med 20. in 30. letom starosti. Oblikuje se, ko se zdrava žleza in vezivno tkivo dojke zlepijo skupaj. Zatrdlina je običajno široka od enega do dveh centimetrov in se ob dotiku premika na manjšem področju pod kožo. Lahko se pojavi kjer koli v dojki, a najpogosteje v zgornjem zunanjem delu. Še ena možna teorija je, da imajo določene ženske tako imenovano ''občutljivo tkivo'' v prsih, ki reagira na spremembe nivoja hormonov in lahko sproži rast fibroadenoma. Zdravljenje: Fibroadenomi ne povečajo tveganja za razvoj raka, zato ne potrebujejo zdravljenja. A v nekaterih primerih so boleči, zaradi česar jih ženskam lahko odstranijo.

2. Maščobna nekroza

Možen vzrok: Maščobna nekroza. Maščobna nekroza nastane po poškodbi dojke, ko maščobno tkivo odmre in se oblikuje v čvrsto bulico. Na otip so lahko trdne in čvrste tako kot rak. Vzrok je lahko poškodba ali modrica. Zdravljenje: Maščobna nekroza je na mamografu lahko vidna kot rak, zato v tem primeru opravijo biopsijo. Če je postavljena diagnoza maščobna nekroza, lahko zatrdlino pustijo pri miru; sčasoma ponavadi izgine, vendar lahko traja tudi nekaj let.

3. Ciste

Možen vzrok: Cista. Ciste so žepki polni tekočine, ki se pojavijo preko noči. Ob dotiku so nekoliko premakljive in običajno občutljive. Pogosteje se pojavijo pri ženskah od 40. do 60. leta starosti kot posledica hormonskih sprememb. Galaktocela so ciste pri doječih materah, polne mleka. Zdravljenje: Zdravnik lahko tekočino iz ciste izčrpa s pomočjo majhne igle. Sicer se tretjina cist zmanjša sama, tretjina ostane enaka, tretjina pa se poveča.

4. Lipom

Možen vzrok: Lipom. Lipom nastane, ko se maščobne celice zrastejo skupaj pod kožo. Te neboleče bulice so mehke in se premikajo pod kožo. Zdravljenje: Majhni lipomi do dveh centimetrov ne potrebujejo zdravljenja; večje običajno odstranijo v lokalni anesteziji.

5. Prsni ognojek (absces)

Možen vzrok: Prsni ognojek. Pojavi se, ko med dojenjem pride do vnosa bakterij in nastane gnojni žep velikosti od 5 do 10 centimetrov. Zdravljenje: Gnoj lahko zdravnik v lokalni anesteziji izčrpa z iglo. V nekaj tednih se ognojek pozdravi, včasih pa je potreben ponovni poseg.

6. Filodni tumor

Možen vzrok: Filodni tumor. Podobni so fibroadenomom, pojavijo se pri ženskah med 30. in 40. letom, običajno 2-5 cm. Večina je benignih, okoli 10% pa je malignih (maligni filodni tumor). Zdravljenje: Zatrdlino običajno kirurško odstranijo in testirajo tkivo.

7. Adenom prsi

Možen vzrok: Adenom prsi. Kepe žleznih celic tik za bradavico, proizvajajo mleko med dojenjem. Zatrdlina je mehka in okrogla, ne premika se. Zdravljenje: Potrebna je biopsija, da potrdijo benignost; ob dvomu se tkivo odstrani.

8. Hamartom

Možen vzrok: Hamartom. Benigna rast različnega prsnega tkiva, ki raste neorganizirano. Občuti se kot normalno mehko tkivo. Zdravljenje: Običajno ga ne odstranjujejo, razen če postane velik in boleč.

Kako poteka diagnostika?

Pregled dojke je sestavljen iz rentgenskega slikanja - mamografije in ultrazvočne preiskave. Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Če s tema metodama ne morejo ugotoviti narave spremembe, bolnici priporočijo magnetno resonanco (MRI). Biopsija predstavlja najbolj dokončen način za diagnosticiranje raka: zdravnik vzame vzorec tkiva z iglo, vodeno s slikovnimi metodami, in ga pošlje na patološko obdelavo.

Kdaj takoj k zdravniku?

• Če zatipate novo trdo, nepremično zatrdlino.
• Krvav izcedek iz bradavice.
• Pordelost, pomarančasta koža ali ugreznjena bradavica.
• Povečane bezgavke v pazduhi ali nenavadne spremembe obstoječih tvorb.

Če opazite spremembo, strokovnjaki priporočajo čimprejšnji obisk pri zdravniku, ki bo bulo pregledal in ugotovil, za kakšno vrsto tvorbo gre. Če gre za sum na rak, so nadaljnji koraki slikovne metode in biopsija.

Posebnosti med nosečnostjo in dojenjem

V času nosečnosti se prsi močno spreminjajo: že od 12. do 14. tedna lahko nastaja kolostrum, prsi so občutljive in povečane, v zadnjem trimesečju pa je število mlečnih žlez še večje. Zaradi teh sprememb je skrb za dojke nujna že med nosečnostjo. Nosečnicam priporočajo ultrazvočni pregled, saj je ta metoda varna in daje vpogled v strukturo dojke. Če se pojavi zastoj mleka ali mastitis, so topli obkladki, počitek in v primeru okužbe antibiotiki priporočeni; absces lahko zahteva izpraznitev.

Možnosti zdravljenja, če gre za rak

V primerih, ko je bula rak dojke, so možnosti zdravljenja odvisne od vrste raka, njegovega stadija in drugih dejavnikov (starost bolnice, hormonski receptorji, HER2 status). Možnosti vključujejo kirurško odstranitev tumorja (lumpektomija, kvadrantektomija ali mastektomija), radioterapijo, kemoterapijo, hormonsko terapijo (tamoksifen, zaviralci aromataze) ter ciljano terapijo (npr. trastuzumab pri HER2+ tumorjih). Multidisciplinarni pristop je prednosten. Ni nujno, da dojko vedno odstranijo; velikokrat je cilj ohraniti dojko, če je to onkološko varno.

Preprečevanje in zmanjšanje tveganja

Nekateri dejavniki tveganja so nespremenljivi (starost, genetika BRCA1/BRCA2, zgodovina bolezni), spremenljivi dejavniki pa vključujejo telesno težo, telesno aktivnost, uživanje alkohola, dojenje in hormonsko terapijo. Med ukrepi so uravnavanje telesne teže, redna telesna aktivnost (vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe tedensko), dojenje, omejitev alkohola in skrb pri dolgotrajni hormonski terapiji v menopavzi. Redni samopregled in zgodnje odkrivanje izboljšata možnosti zdravljenja.

Nasveti za samopregled in nego dojk med nosečnostjo

• Najoptimalnejši čas za samopregled je po zaključeni menstruaciji, pri nosečnicah pa redno opazujte spremembe glede na rastoče dojke.
• Investirajte v udoben nedrček z dobro oporo, spreminjajte velikost po potrebi.
• Prsi negujte z nežnimi kremami (aloe vera, kokosovo olje, kakavovo maslo) za ohranjanje elastičnosti kože in preprečevanje strij.
• Izogibajte se vročim tušem; tuširanje z mlačno vodo in nežno sušenje kože.
• Če začutite bolečo zatrdlino, pekoč občutek ali rdečino, se posvetujte z zdravnikom; pri zatekanju limfe lahko blag masažni pristop in izmenična topla/hladna voda pomagata.

Pogosta vprašanja iz izkušenj pacientk

Ali je verjetnost raka v mladih letih velika? Najverjetneje ne; incidenca raka dojk je nizka pri ženskah mlajših od 40 let, vendar če je zatrdlina prisotna dlje časa, jo je treba pokazati zdravniku. Ali je bulica, ki se premika, nevarna? Večina premičnih bule je benigna (npr. fibroadenomi, lipomi). Ali se rak dojke lahko pojavi med nosečnostjo? Da, vendar je diagnoza težja zaradi sprememb v dojkah; zato se nosečnicam pogosto priporoča ultrazvok. Če je ženska že prebolela raka, se lahko običajno normalno zanese in doji, vendar mora ob nadaljnjih spremembah redno hoditi na preglede k onkologu.

Tabela: hitri pregled možnih diagnoz in zdravljenja

Kdaj je nujna nadaljnja diagnostika in kako poteka čakanje na rezultate?

Če zdravnik meni, da slikovne metode (ultrazvok, mamografija) niso zanesljive, priporoči MRI. Če obstaja sum na malignost, sledi biopsija. Čakanje na rezultate je za bolnice in družine izredno stresno; zdravniki običajno opravijo vse potrebne preiskave, preden določijo zdravljenje. Pomembno je, da v tem času družina nudi podporo, bolnica pa ohranja imunski sistem in energijo za morebitno zdravljenje.

Če v dojki začutite zatrdlino ali opazite spremembo, poiščite zdravniško pomoč. Končna diagnoza in načrt zdravljenja temeljita na slikovnih preiskavah, kliničnem pregledu in, kadar je potrebno, na biopsiji.

tags: #bula #na #dojki #v #nosecnosti