Vzroki za spontani splav in znaki zgodnje izgube nosečnosti

Spontani splav je izguba nosečnosti pred 20. tednom. Večina spontanih splavov se zgodi v prvem trimesečju nosečnosti, pogosto zelo zgodaj - celo preden ženska ve, da je noseča. Približno 10-20 % znanih nosečnosti naj bi se končalo s spontanim splavom, dejansko število pa je verjetno višje zaradi kemičnih nosečnosti in zelo zgodnjih izgub.

Kaj pomeni spontan splav in kako ga razvrščamo

Spontani splav je naravna prekinitev nosečnosti pred 20. tednom. Zdravnik ali ginekolog diagnosticira različne oblike: grozeči (lat. abortus imminens), neizogiben, popoln, nepopoln, izostali (zamujeni), ponavljajoči se (tri ali več zaporednih izgub) ter septični splav. O dokončanem spontanem splavu govorimo takrat, ko se vsebina maternice popolnoma izloči; prenehata krvavitev in bolečina. Nepopoln splav pomeni, da v maternici ostajajo ostanki posteljice ali plodovih ovojnic, medtem ko je pri izostalem splavu plod mrtev, a se tkiva ne izločijo ter jih pogosto potrdi ultrazvok.

Vrste spontanih splavov (diagnostične oznake)

• Grozeči splav: krvavitev ob zaprtem materničnem vratu; nosečnost pogosto nadaljuje normalno.
• Neizogiben splav: krvavitev, krči in odpravljanje materničnega vrata; verjeten je popoln splav.
• Popoln splav: izločitev vsebine maternice, maternica prazna.
• Nepopoln splav: ostanki posteljice v maternici; zahteva nadaljnje zdravljenje ali evakuacijo.
• Izostali (zamujeni) splav: plod je prenehal živeti, a se ne izloči; pogosto odkrije ultrazvok.
• Ponavljajoči se splav: tri ali več zaporednih izgub; prizadene približno 1 % parov.
• Septični splav: okužba maternične votline z znaki vročine, mrzličenjem in neprijetnim izcedkom.

Najpogostejši vzroki spontanega splava

Vzrokov za spontani splav je veliko, pogosto pa ga ni mogoče natančno določiti. Pri današnjem razvoju medicine je mogoče večino vzrokov odkriti izven nosečnosti in jih po potrebi odpraviti, a nekateri dejavniki se pokažejo šele med nosečnostjo.

Kromosomske nepravilnosti

Večina zgodnjih spontanih splavov (približno 50-80 % v prvem trimesečju) je posledica kromosomskih nepravilnosti zarodka. Med oploditvijo se združita dva niza kromosomov; če je število kromosomov nenormalno, se plod ne razvija pravilno. Večina teh napak je naključnih in se pojavi med zgodnjimi celičnimi delitvami. Analiza splavljenega tkiva lahko razkrije prisotnost kromosomske napake.

Hormonske motnje

Hormonska neravnovesja, zlasti nizka vrednost progesterona zaradi insuficience rumenega telesca, lahko povzročijo spontan splav v prvih 10 tednih. Progesteronski preparati se pogosto predpisujejo, a je njihova korist sporna; edini jasno definiran primer koristi je sekundarna insuficienca rumenega telesca, dokler posteljica ne prevzame tvorbe hormonov.

Anatomske nepravilnosti maternice in materničnega vratu

Nepravilna oblika maternice (npr. pregrada) ali oslabljen maternični vrat (cervikalna insuficienca) lahko privedeta do spontanih splavov ali prezgodnjih porodov, še posebej med 12. in 24. tednom. Obe stanji se lahko zdravita s korekcijsko operacijo maternice ali s cerklažo materničnega vratu.

Imunske motnje in trombofilije

Antifosfolipidna protitelesa lahko povzročijo mikrostrdke v posteljici in s tem upočasnijo dotok krvi do ploda, kar vodi do zaostale rasti ali smrti. Protitelesa so vzrok za 10-15 % ponavljajočih se splavov. Drugi avtoimunski procesi (npr. lupus) zahtevajo posebno zdravljenje, pogosto s kortikosteroidi, čeprav imajo ti številne neželene učinke.

Okužbe

Določene okužbe (sifilis, toksoplazmoza, malarija, citomegalovirus, parvovirus, herpesvirus in druge) lahko povzročijo splav. Okužbe, ki neposredno prizadenejo maternico ali plodove ovoje, predstavljajo večje tveganje. Okužba, ki vodi do vročine nad 38 °C, zahteva takojšnje zdravljenje, ker lahko dolgotrajna vročina vpliva na plod.

Drugi dejavniki

• Starost matere: tveganje raste s starostjo; pri 20-25 letih je najnižje (~15 %), pri 40 letih približno 40 %, pri 45 letih pa celo do 80 %.
• Življenjski slog: kajenje, uživanje alkohola, uporaba rekreativnih drog (npr. kokain) in visoki odmerki kofeina povečujejo tveganje.
• Kronične bolezni: slabo nadzorovana sladkorna bolezen, težje bolezni srca, neustrezno zdravljene bolezni ščitnice, huda ledvična bolezen.
• Izpostavljenost sevanju ali strupenim snovem.
• Nepravilna implantacija oplojenega jajčeca in prezgodnja razpoka plodovih ovojev (pogosteje vodi do prezgodnjega poroda).

Znaki in simptomi zgodnje izgube nosečnosti

Znaki zgodnjega splava so pogosto podobni simptomom običajne menstruacije ali zgodnje nosečnosti, zato je vedno potreben obisk pri ginekologu, če obstaja suma.

• Krvavitev iz nožnice: lahko je blag madež ali močna krvavitev; lahko vključuje sivkasto tkivo ali krvave strdke. Čeprav krvavitev ne pomeni nujno splava, je nujen pregled.
• Krči in bolečine v spodnjem delu trebuha: lahko so podobni ali močnejši od menstrualnih krčev; pogosto spremlja bolečina v hrbtu.
• Odvajanje tkiva ali strdkov: izločanje plodnega tkiva ali gestacijske vrečke je jasen znak izteka nosečnosti.
• Zmanjšanje simptomov nosečnosti: nenadno bledenje jutranje slabosti, občutljivosti dojk ali utrujenosti lahko spremlja izgubo.
• Izguba srčnega utripa ploda na ultrazvoku: diagnostika potrdijo s sonografijo; lahko je prvi znak izostalega splava.
• Znaki septičnega splava: vročina, mrzlica, neprijeten izcedek in občutljivost spodnjega trebuha.

Kako se postavi diagnoza

Diagnoza vključuje anamnezo, ginekološki pregled, ultrazvok in merjenje serumskega β-hCG. Ultrazvok preveri srčni utrip ploda, velikost gestacijske vrečke in prisotnost ostankov v maternici. Kvantitativna meritev hCG pomaga izključiti zunajmaternično nosečnost in oceniti potek nosečnosti. V primerih ponavljajočih se izgub so potrebna dodatna testiranja, vključno z genetiko, preiskavami na protitelesa, hormonskimi testi in oceno anatomije maternice.

Možnosti zdravljenja in ravnanje po splavu

Pri grozečem splavu pogosto zdravnik svetuje opazovanje in bližji nadzor. V primeru neizogibnega, nepopolnega ali zamujenega splava je mogoče počakati na spontano izločanje ali izvesti medicinsko ali kirurško evakuacijo maternice (sesalna kiretaža pri <12 tednih, dilatacija in evakuacija pri 12.-23. tednih, medicinska indukcija pri poznejših primerih). Po spontanem splavu se svetuje počitek nekaj dni, spolni odnosi pa so običajno odsvetovani 2-3 tedne. Če obstaja okužba, je zdravljenje nujno (antibiotiki, včasih zdravljenje v bolnišnici).

Ali lahko preprečimo splav in kako naprej po izgubi?

Veliko spontanih splavov ni mogoče preprečiti, zlasti če so posledica kromosomskih napak. Vendar lahko zmanjšate tveganje z zdravim življenjskim slogom: prenehanje kajenja, izogibanje alkoholu in drog, nadzor kroničnih bolezni, jemanje folne kisline pred zanositvijo in občutno zdravljenje okužb ali endokrinih motenj pred nosečnostjo. Če ste imeli tri ali več zaporednih splavov, se posvetujte o podrobnejših testih (genetika, imunologija, trombofilije, analiza maternice).

Psihološki vidik in podpora

Spontani splav je čustveno boleča izkušnja. Žalovanje, krivda, šok in jeza so običajni. Pomembno je poiskati podporo - partnerja, družino, prijatelje ali strokovnjake za duševno zdravje. Skupine za podporo in svetovanje lahko pomagajo pri soočanju in okrevanju. Velika večina žensk (približno 87 %) imata po spontanem splavu kasneje normalno nosečnost in porod.

Kdaj nujno poiskati zdravniško pomoč

• Močna krvavitev, ki vodi v šok ali omedlevico;
• Hude, neprenehne bolečine v trebuhu;
• Znaki okužbe: vročina, mrzlica, intenzivna občutljivost spodnjega trebuha ali neprijeten vaginalni izcedek;
• Sum na zunajmaternično nosečnost (ostre bolečine, omotica, omedlevica, nenavadna krvavitev).

Kratek povzetek diagnostike in ukrepanja

Če opazite katerega od naštetih znakov, o tem nemudoma obvestite svojega zdravnika. Zgodnja pomoč in podpora pomembno vplivata na fizično in čustveno okrevanje ter na nadaljnji potek nosečnosti.

tags: #ce #ni #zanositve #a #zarodek #pade