Center za socialno delo Slovenska Bistrica: porodniška pomoč in uveljavljanje pravic

Center za socialno delo (CSD) je specializirana strokovna institucija za delo z ljudmi, ki se znajdejo v kriznih življenjskih situacijah in zanje organizira strokovno pomoč in podporo v obliki socialno varstvenih storitev. Temeljna naloga Centra za socialno delo je, da organizira in izvaja dejavnosti, s katerimi preprečuje ali odpravlja socialne stiske posameznikov, družin in posebnih skupin prebivalstva ter koordinira in usklajuje socialne akcije v lokalnem okolju zlasti tako, da sodeluje z vsemi drugimi (vladnimi in nevladnimi) izvajalci, ki so nosilci socialno varstvenih programov.

V nadaljevanju so zbrani ključni podatki in navodila, ki zadevajo materinski, očetovski in starševski dopust, dodatke ter postopke uveljavljanja teh pravic na centru za socialno delo, kar je uporabno tudi za upravičence iz občine Slovenska Bistrica.

Materinski dopust in uveljavljanje pravic

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.

Očetovski dopust

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.

Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka.

Starševski dopust: trajanje, prenos in pogoji

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševkega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.

Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Posebne ureditve za posvojitelje, rejniške družine in skrbnike

• Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti, ima pravico do enakega obsega dopusta kot mati oz. oče.
• Posvojitelj ali sorodnik za otroka, ki je že dopolnil osem let in je mlajši od 15 let, ima pravico do 30 dni.
• Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši od osmih let in za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.

Nadomestila in izračun osnove

Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.

Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter drugih določil glede olajšav in obdavčitve.

Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva ustrezen zakonodajno določen seštevek.

Pravice posebne nege in dodatki

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu.

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Pomoč ob rojstvu, družinski dodatki in druge denarne pravice

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon o socialno varstvenih prejemkih in zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

Postopki, roki in dokumentacija

Vloge za materinski, očetovski in starševski dopust ter za denarne pravice se vložijo na centru za socialno delo. Vlogi za delno plačilo za izgubljeni dohodek je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.

Dostop do psihosocialne podpore in sorodne storitve

Poleg storitev CSD lahko osebe v duševni stiski poiščejo pomoč pri osebnih zdravnikih, centrih za duševno zdravje odraslih in otrok, multidisciplinarnih ekipah ter psihiatričnih bolnišnicah. Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in imajo pripravljen protokol, ki omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica. V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, socialnega delavca, delovnega terapevta in medicinsko sestro.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) so namenjeni otrokom in mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem; tudi tukaj deluje multidisciplinarna ekipa in vstop je pogosto možen brez napotnice.

Na voljo so tudi telefonske in spletne svetovalnice: Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/dan), TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) ter brezplačni SOS telefon 080 11 55 za žrtve nasilja.

Praktični nasveti za vlagatelje v Slovenski Bistrici

1. Pred vložitvijo vloge za katerokoli porodniško ali starševsko pravico se pozanimajte pri lokalnem centru za socialno delo o natančnih rokih in potrebni dokumentaciji.
2. Vloge za materinski dopust vložite največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
3. Za vloge, ki zahtevajo zdravniško dokumentacijo, zagotovite, da ta ni starejša od šest mesecev, in priložite transakcijski račun.
4. Če gre za skrajne primere ali nujne psihosocialne stiske, poiščite podporo pri osebnem zdravniku, Centru za duševno zdravje ali na nujnih telefonskih številkah.

Tabela: Pregled glavnih porodniških pravic in rokov

Center za socialno delo Slovenska Bistrica kot lokalni izvajalec socialnovarstvenih storitev zagotavlja svetovanje in pomoč pri pripravi vlog ter napotke za dostop do vseh navedenih pravic. Za vse podrobnejše informacije in za pomoč pri urejanju dokumentacije se obrnite na svoj center za socialno delo.

tags: #center #za #socialno #delo #slovenska #bistrica