Dojenje je naravni način hranjenja otroka v prvih mesecih njegovega življenja. Omogoča optimalno telesno in duševno rast ter razvoj otroka. Materino mleko vsebuje vsa življenjsko pomembna hranila v pravilnem ravnovesju. Materino mleko vsebuje popolno mešanico hranljivih snovi, z zadostno količino proteinov, maščob, vitaminov in mineralov, ki vašega dojenčka preskrbijo z vsem, kar potrebuje, da bo srečen in zdrav.
Prednosti dojenja za otroka
Prednosti dojenja za otroka so neizpodbitne. Raziskave prinašajo trdne dokaze, da hranjenje z materinim mlekom zmanjšuje obolevnost in resnost številnih okužb pri otroku. Humano mleko vsebuje pomembna hranila in funkcionalne komponente, ki otroka ščitijo pred okužbami in vnetji, potrebne pa so tudi za njegovo nadaljnjo rast ter razvoj. Hranilne snovi materinega mleka sledijo potrebam otroka in tako zagotavljajo boljšo rast. Alergična obolenja so manj pogosta pri dojenih otrocih in potekajo v blažji obliki. Dojenju nudi zaščitno vlogo pred zunanjimi dejavniki za nastanek bolezni.
Prednosti dojenja za mater
Za doječo mati so prednosti dojenja že med samim dojenjem, pozitivni vplivi dojenja pa segajo tudi v čas po tem obdobju. Dojenje lahko zmanjša vašo raven stresa, vam pomaga, da ste bolj sproščeni in vam uravnava telesni pritisk zaradi višje ravni hormona oksitocin. Matere, ki dojijo, manjkrat trpijo za poporodno depresijo. Podaljšano dojenje vas obvaruje pred rakom dojk in jajčnikov. Lahko vas zaščiti tudi pred osteoporozo, ker zviša vaše absorbiranje kalcija in vam tako ojača kosti. Dojenje stimulira izločanje hormona oksitocin. Ne samo, da se zaradi tega hormona dobro počutite, povzroča tudi, da se maternica skrči, in se zmanjša na velikost pred nosečnostjo. Z dojenjem porabite 500 kalorij na dan, kar vam pomaga, da hitreje izgubite težo, ki ste jo pridobili med nosečnostjo. Med dojenjem se podaljša obdobje brez ovulacije, kar deluje kot naravna kontracepcija. Ne smemo pa zanemariti tudi ekonomskega dejavnika, saj je dojenje cenejše od hranjenja z mlečno formulo.
Zdravstvena tveganja in pogoste težave
Pogostejše težave, ki lahko nastanejo tudi ob uspešnem dojenju, so povezane z bolečimi bradavicami ali razpokami (ragadami) na bradavicah. Pomembno je, da jih hitro prepoznamo in ukrepamo. V lekarnah so na voljo blazinice (komprese) z gelom, ki podpirajo proces celjenja in imajo blažilen učinek na vnete bradavice. Za občutljive, razpokane in boleče bradavice se lahko uporablja tudi prsne blazinice iz obloge poliuretanske osnove. Take vrste oblog tudi sicer uporabljamo za oskrbo ran. Blazinice, ki se jih vstavi v nedrček, pomagajo ublažiti bolečino v bradavici in pospešijo celjenje, zaščitijo materine prsne bradavice pred izsušenjem in pokanjem kože. Za nego dojk med dojenjem, zdravljenje vnetih in razpokanih prsnih bradavic se lahko uporablja tudi za to namenjen gel iz lanolina ali mazilo z dekspantenolom. Vsi navedeni izdelki so namenjeni doječim materam. Na prsne bradavice se nanesejo po vsakem dojenju.
Vnetje dojke, ob tem pa so prisotne tudi rdečina, oteklina in bolečina, se imenuje mastitis. Pogosto poteka le na eni dojki. Pojavijo pa se lahko tudi spremljajoči simptomi, kot so: vročina, slabost, boleče mišice, utrujenost, glavobol. V primeru mastitisa se svetuje počitek matere, ki pa ne sme prenehati dojiti. Redni podoji in izpraznjenje dojk, pri čemer naj mati otroku vedno najprej ponudi prizadeto dojko, namreč lahko prepreči poslabšanje stanja. V primeru mastitisa mleko za otroka ni škodljivo. Proti bolečinam lahko doječa mati uporabi tablete z učinkovino ibuprofen, ki ima tudi protivnetno delovanje, saj bolečina lahko zavre izločanje mleka. Ob uporabi tega zdravila se lahko otrok varno doji. V primerih, ko se stanje ne izboljša v roku 12 do 24 ur, je potreben obisk pri zdravniku, ki bo presodil primernost antibiotičnega zdravljenja.
Vpliv dojenja na družbo in zdravstveni sistem
S pogostim dojenjem se zmanjša število hospitalizacij in stroškov zdravljenja, povečajo pa se razpoložljiva sredstva zdravstvenih ustanov. Dojenje je okolju prijazno. Samo če omenimo, da nam prihrani čas in denar, ker ni potrebe, da bi kupovali nadomesthno hrano, sterilizirali stekleničke itd. Kljub mnogim pozitivnim učinkom in priporočilom, naj bodo otroci izključno dojeni v prvih 6 mesecih življenja, trenutni podatki o dojenju po svetu niso spodbudni. Za izboljšanje stanja bo v prihodnosti potrebno predvsem množično ozaveščanje širše javnosti, saj je zavedanje o prednostih, ki jih ta način hranjenja prinaša otrokom in njihovim materam, eden izmed pomembnih dejavnikov pri odločitvi za dojenje. Pri zaščiti dojenja in uspešnem poteku ima lahko precejšnjo vlogo tudi poostren nadzor nad mlečnimi nadomestki ter dovolj izobraženo zdravstveno osebje.
Vloga zdravstvenega osebja pri spodbujanju dojenja
Pomembno vlogo pri dojenju imajo tudi medicinske sestre v porodnišnici in patronažne medicinske sestre. Njihova naloga je tudi zdravstveno-vzgojno delo pri dojenju. Za napredek v zadnjem času predstavljajo pomemben korak Novorojencu prijazne porodnišnice, Dojenju prijazne zdravstvene ustanove in Dojenju prijazna mesta. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), UNICEF, številna združenja pediatrov in svetovalcev za dojenje po svetu se strinja, da je dojenje najboljša stvar, ki jo lahko ponudite dojenčku. WHO priporoča dojenje vsaj do 6 mesecev po porodu in odstavljanje, ko otrok napolni 1 leto. Namen raziskav je bil ugotoviti osveščenost mater o pomenu dojenja za zdrav razvoj otroka ter zadovoljstvo žensk s pomočjo, ki jo nudijo medicinske sestre ob vzpostavitvi in vzpodbujanju dojenja.
Izobraževanje in spodbujanje dojenja
Rojstvo otrok je pri nas vsakodnevno in seveda se pri dojenju pojavljajo tudi težave, zato je pomembno, da so matere poučene o prednostih dojenja. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled literature o pomembnih sestavinah humanega mleka, vplivu dojenja na otroke in njihove matere ter dejavnike, ki vplivajo na odločitev za dojenje. Za izboljšanje stanja bo v prihodnosti potrebno predvsem množično ozaveščanje širše javnosti. Pomemben korak k napredku v zadnjem času predstavljajo še Novorojencu prijazne porodnišnice, Dojenju prijazne zdravstvene ustanove in Dojenju prijazna mesta. Spodbujanje in podpora dojenju v zdravstvenih ustanovah. Modularni tečaj. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF. Zbornik predavanj.
Podatki in priporočila
WHO priporoča dojenje vsaj do 6 mesecev po porodu in odstavljanje, ko otrok napolni 1 leto. Kljub temu trenutni podatki o dojenju po svetu niso spodbudni. Za zaščito dojenja in njegovo trajanje ima pomembno vlogo tudi dovolj izobraženo zdravstveno osebje in poostren nadzor nad mlečnimi nadomestki. Potrebno je množično ozaveščanje širše javnosti, saj je zavedanje o prednostih dojenja eden izmed pomembnih dejavnikov pri odločitvi za dojenje.
| Tematika | Glavna ugotovitev |
|---|---|
| Sestavine materinega mleka | Vsebuje hranila in funkcionalne komponente, ki ščitijo pred okužbami in podpirajo rast |
| Zdravstveni učinki pri otroku | Zmanjšana obolevnost, manj alergij, boljša rast in razvoj |
| Zdravstveni učinki pri materi | Hitrejše okrevanje po porodu, zmanjšano tveganje za nekatere bolezni, izguba kalorij |
| Družbeni učinki | Nižji stroški zdravljenja, manj hospitalizacij, okolju prijazno |
| Podpora | Vloga medicinskih sester in izobraževanja; Novorojencu prijazne porodnišnice |
Dojenje ni le hranjenje otroka, temveč tudi nekaj, kar daje telesni stik, občutek varnosti, toplino, bližino in stik med materjo in otrokom. Je dejavnik, ki nima samo vlogo hranjenja, temveč tudi zaščitno vlogo pred zunanjimi dejavniki za nastanek bolezni. Če menite, da so prednosti dojenja rezervirane samo za vašega dojenčka, ste v zmoti.