Pomen stika koža na kožo med materjo in otrokom takoj po porodu

Kaj sledi po porodu, je odvisno od več dejavnikov, predvsem pa od poteka poroda ter stanja mamice in otročka. Vsakega novorojenčka pa vselej že v prvih minutah življenja in še v porodni sobi ocenijo po tako imenovani Apgarjevi lestvici, ko z ocenami med nič in deset ocenijo dihanje, barvo kože, srčni utrip, mišični tonus in odzivnost.

Novorojenček takoj po porodu spada k materinim prsim še na popkovnici, saj je dokazano, kako pomemben je kožni stik za vzpostavitev dojenja in tudi kasnejši razvoj otroka. Če je vse potekalo brez večjih zapletov, če je vse v redu, če sta mamica in otroček zdrava in se dobro počutita ter če niso potrebni dodatna pomoč in ukrepi, v porodnišnicah omogočijo novopečenim staršem in novorojenčku, da se po prerezu popkovine do tri ure v miru spoznavajo, ljubkujejo, veselijo in uživajo neizmerno srečo.

Zakaj je stik koža na kožo pomemben

Stik koža na kožo mamo in otroka umiri. Srčni utrip se ustali, umiri se tudi dihanje. Temperatura na materinih prsih je za 2 stopinji višja kot drugje po telesu. S tem mati otroka greje in mu pomaga vzdrževati telesno temperaturo. S stikom koža na kožo se na otroka naselijo prijazne bakterije, ki ga ščitijo pred boleznimi. Dojenček lažje prenese prehod na zunanje življenje izven maternice, nivo stresa pa je pri otroku veliko manjši. Tudi materinski čut se okrepi in vez med mamico in otrokom se ojača.

Ko se otrok rodi, pride iz skoraj sterilnega okolja in se skozi porodni kanal okuži z materinimi bakterijami. Ta stik njegove celice nauči razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami. Ta stik tudi spodbudi njegov imunski sistem, da se prične boriti proti okužbam in ga varuje pred boleznimi v prihodnosti.

Vpliv na dojenje in hormonsko odzivanje

Ko so položeni koža na kožo na materine prsi, pogosto kažejo različne faze želje po dojenju. Dojenje v prvi uri sproži izločanje hormona oksitocina, ki spodbuja refleks izločanja mleka. Prvo mleko, ki ga dojenček prejme, je kolostrum - pogosto imenovan “tekoče zlato”. Oksitocin, ki se sprošča med stikom koža na kožo, vpliva tudi na navezovanje otroka in mame. Hkrati zmanjšuje stres in jok, kar obema olajša prehod v novo življenje.

Novorojenček potrebuje mamo, je nemiren, joče za njo in je v skrbeh zanjo. Ve, kdo je njegova mama in je v prvih dneh težko nadomestiti žensko, s katero je v popolni resonanci. Novorojenček prepozna mamin glas in vonj, saj sta mu znana že pred rojstvom.

Zlata ura po porodu in devet instinktivnih faz

Zlata ura po porodu se nanaša na prvih 60 minut po rojstvu otroka. Otrok in mati sta v tem času izjemno občutljiva in odzivna, zato ima stik kože na kožo in zgodnje dojenje številne pozitivne učinke. V tej eni uri otrok ne bo ne shujšal in se ne zredil, tako da lahko tehtanje, oblačenje, umivanje … počakajo na kasnejši čas. Posvečena ura je prvi stik, prva povezava, prvo učenje.

V tem času bo otrok šel čez 9 instinktivnih faz (torej so prirojene) v določenem vrstnem redu: 1. FAZA - Jok po porodu; 2. FAZA - Sprostitev; 3. FAZA - Prebujanje; 4. FAZA - Aktivnost; 5. FAZA - Počitek; 6. FAZA - Plazenje; 7. FAZA - Spoznavanje; 8. FAZA - Dojenje/sesanje; 9. FAZA - Spanje.

Novorojenček naj bo takoj po rojstvu položen neposredno na materine prsi - tudi pred prerezom popkovine, če je mogoče. V takem stiku kože na kožo naj ostane vsaj eno uro ali dlje. Dojenček naj bo takoj po rojstvu položen neposredno na materine prsi - tudi pred prerezom popkovine, če je mogoče.

Praktični učinki zlatega prvega dne

• Nemotena prva ura po porodu povečuje možnost boljšega spoznavanja in večjo samozavest mamic pri zadovoljevanju otrokovih potreb.
• Dojenje v prvi uri sproži oksitocin, kar spodbuja izločanje mleka in navezovanje.
• Novorojenčki, ki so takoj po porodu položeni na gola materina prsa za uro in več, zmorejo hitreje regulirati svojo telesno temperaturo in dihanje.
• Če popkovino prerežemo šele potem, ko preneha v svojem tempu utripati do konca, dopustimo pretok kisika po posteljici do otroka.

Neželene posledice ločitve matere in otroka po porodu

Ločitev matere in otroka po porodu se na splošno odsvetuje zaradi več razlogov: stik koža na kožo in takojšnja interakcija med materjo in novorojenčkom sta ključna za navezanost in povezanost. Ločitev, zlasti v zgodnjem poporodnem obdobju, lahko vpliva na vzpostavitev varne navezanosti med otrokom in mamico.

Negativni učinki ločitve vključujejo: zakasnjen začetek dojenja, težave pri vzpostavitvi dojenja in nastajanju mleka, motnjo regulacije temperature novorojenčka, manj stabilne vitalne znake, povečano jokanje, večji stresni odziv s povišanimi ravnmi stresnih hormonov in potencialne dolgoročne vplive na nevrološki in fiziološki razvoj.

Raziskave in dokazi

Številne študije so raziskovale učinke ločitve matere in dojenčka po rojstvu. Raziskava Widström et al. je pokazala, da so dojenčki, ki so imeli zgodnji stik koža na kožo s svojimi materami, imeli manjšo pojavnost težav s pristavljanjem na dojko. Moore in sodelavci so ugotovili, da je bil zgodnji stik koža na kožo povezan s pozitivnimi rezultati, kot sta uspešen začetek dojenja in trdna vez med materjo in dojenčkom, tudi pri porodih s carskim rezom. Bigelow in sodelavci so pokazali, da so dojenčki z več stika koža na kožo in skupnim bivanjem v sobi imeli bolj pozitivne interakcije in manj stresa.

Praktični nasveti za izvedbo stika koža na kožo

1. Otrok je gol, na sebi nima plenic ali ni zavit v odejo - koža na kožo.
2. Otroka in mamo pustimo počivati 1-2 uri po porodu koža na kožo.
3. Nujne postopke lahko opravimo tudi ko sta otrok in mama v stiku koža na kožo; nenujni rutinski postopki se lahko odložijo v prid vzpostavljanja prvega stika in navezovanja.
4. Če kožni stik zaradi medicinskih razlogov ni možen takoj po porodu, ga je potrebno vzpostaviti kakor hitro je to mogoče; če ta stik z materjo ni mogoč, je zelo priporočljivo, da materino vlogo prevzame oče.
5. Po carskem rezu se lahko mati prosi za stik kože na kožo v operacijski sobi ali takoj po operaciji, saj je stik koža na kožo koristen tudi po carskem rezu.

Samoiniciativno pristavljanje in "prsno plezanje"

Porodničarji pogosto pomagajo novorojenčku, da se prvič prisesa na bradavico, kar pa je v večini primerov nepotrebno. Če otročki niso pod vplivom analgetikov, ki jih je mamica prejela med porodom in so takoj po porodu nemudoma položeni na materina prsa, le-ti samoiniciativno »splezajo« do prsnih bradavic in se nanje prisesajo. Ta pojav je leta 1980 švedski raziskovalec poimenoval kot »prsno plezanje«.

Vpliv stika na termoregulacijo, srčni utrip in krvni pritisk

Mamina prisotnost in dotik kože na novorojenčka delujeta pomirjujoče. Bližina matere lahko pomaga stabilizirati novorojenčkov srčni utrip, hitrost dihanja in njegov krvni tlak. Ko položijo golega novorojenčka na gole prsi mamice pa se zmanjša tudi njena fizična bolečina in tesnoba.

Novorojenčki sicer težje regulirajo telesno temperaturo kot starejši otroci in odrasli, ker je njihova maščobna izolacijska raven nižja. Če novorojenčki izgubijo preveč telesne toplote, jo morajo nadomestiti z dodatno energijo in kisikom. Nemotena prva ura prav tako manjša možnost hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja).

Nege in rutine v porodnišnici ob ohranjanju stika

Novorojenčka pred odhodom iz porodne sobe na oddelek za porodnice očistijo, stehtajo, izmerijo njegovo dolžino, obseg glavice in prsi, preverijo njegovo telesno temperaturo in ga telesno pregledajo. Dodajo mu vitamin K za preprečevanje notranjih krvavitev ter v njegove oči kanejo kapljice za zaščito pred vnetjem.

Novorojenčku med bivanjem v porodnišnici opravijo ultrazvok kolkov, ocenijo njegov sluh in mu pregledajo oči. Presejalni ultrazvočni pregled kolkov izvaja specialist pediater neonatolog, zdravnik ortoped ali radiolog, novorojenček pa mora biti ob pregledu star vsaj 24 ur. Presejalni pregled sluha se izvaja po metodi kratkotrajnega vzbujenega zvočnega sevanja ušesa (TEOAE), ko je dojenček star vsaj 48 ur.

Novorojenčku prav tako še v porodnišnici odvzamejo kri za presejalne teste. Testiranje za prirojene bolezni se opravi iz vzorca posušene krvi novorojenca, odvzetega na posebnem filter papirju s črtno kodo, in vzorec krvi se odvzame najmanj 48 ur po porodu. Porodnišnica, ki odvzame vzorec krvi, poveže identifikacijske podatke novorojenca s črtno kodo na filter papirju.

Patronažna oskrba in nadaljnji spremljanje

O odpustu je obveščena patronažna sestra, ki pride na dom po nekaj dneh, pogosto pa prvič že naslednji dan in nato še čez nekaj dni; število njenih obiskov je odvisno od stanja novorojenčka. Mamici svetuje o negi, oskrbi, dojenju in prehrani, ob obisku novorojenčka pregleda, izmeri in stehta, mu pregleda popek, pomaga pri umivanju, kopanju, oblačenju in dojenju.

Koža novorojenčka in njen pomen pri stiku

Koža donošenega novorojenčka je rožnate barve, tanka in zato občutljiva, prekrita je z belo sirasto snovjo (vernix caseosa), ki je sestavljena iz epitelijskih celic, loja in puha. Njena funkcija je posebno ščitenje kože pred plodovnico in okužbami. Ko je novorojenček prekrit z vernixom, se vernix s časom vpije sam v kožo in jo nahrani in varuje.

Koža novorojenčka je bolj nežna in posledično bolj občutljiva, kar lahko hitro privede do iritacije. Otrok poleg tega, da je nahranjen, previt in naspan, potrebuje stik, ki je kombinacija glasu, zibanja in sesanja oziroma telesnega dotika. Pomembno je, da otroku zagotovimo stik s kožo, to se začne že po porodu, ko položimo golega novorojenčka mami na golo kožo prsi (kengurujčkanje).

Izjemni primeri: cesarka in posebne situacije

Po carskem rezu lahko pride do zamude pri stiku kože na kožo. Če je mogoče, naj mati prosi za stik kože na kožo v operacijski sobi ali takoj po operaciji. Po težkem porodu je lahko mati preveč utrujena ali v bolečinah, da bi takoj dojila. Če kožni stik zaradi medicinskih razlogov ni možen takoj po porodu, ga je potrebno vzpostaviti kakor hitro je to mogoče.

Donošen novorojenček je rojen po dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Kako pri nedonošenih tako pri novorojenčkih rojenih po 42. tednu so zapleti bolj pogosti. Povprečno je porodna teža donošenih novorojenčkov 3300 g oz. se giblje med 2500-4200 g. Telesna dolžina donošenih novorojenčkov je od 48-53 cm in obseg glave pa med 34-36 cm.

Podpora partnerja in očka kot alternativna toplina

Če ta stik z materjo ni mogoč, je zelo priporočljivo, da materino vlogo prevzame oče. Očka najbolj pristen stik s svojim otrokom doseže s pestovanjem koža na kožo. Dojenčka naj pestuje na goli koži svojih prsi, kar spodbuja toploto, srčni utrip in dihanje ter pomaga uravnavati njegovo telesno temperaturo. Dojenje je lahko izziv, a s partnerjevo podporo bo mamici lažje.

Praktične smernice za starše

• Po porodu dajmo otroku in materi čas, da se povežeta; nenujni postopki lahko počakajo.
• Če se otrok rodi prekrit z vernixom, ga ne brišemo, saj vernix hranilno deluje in varuje kožo.
• Podpirajmo zgodnje samostojno iskanje dojke; babice, medicinske sestre ali svetovalke za dojenje lahko pomagajo pri pravilnem pristavljanju.
• V primeru težav z dojenjem poiščimo pomoč (IBCLC svetovalke, patronažna sestra, pediater).
• Če je potrebno, naj zdravniški postopki upoštevajo možnost izvedbe kožnega stika (npr. v operacijski sobi po carskem rezu).

Tabela: Ključne koristi stika koža na kožo

Porodničarji, babice in medicinske sestre se zavedajo možnih negativnih učinkov ločitve matere in dojenčka po porodu in si na splošno prizadevajo podpirati prakse, ki spodbujajo zgodnje in stalne stike med mamicami in novorojenčki, pri čemer upoštevajo nastale okoliščine in zdravstvene vidike.

tags: #stik #matere #in #otroka #ob #porodu