Predstavljamo vam zapis o disfunkciji mišic medeničnega dna - skupine mišic, ki se nahaja na dnu medenice. Disfunkcija mišic medeničnega dna je nezmožnost pravilnega koordiniranja mišic medeničnega dna, kar med drugim vodi v težave z izločanjem in spolnimi odnosi. Če si medenico predstavljate kot steno okoli struktur, kot so mehur, maternica, prostata in danka, so mišice medeničnega dna njihov temelj. Delujejo kot podporna struktura, ki vse ohranja na svojem mestu. Mišice medeničnega dna z ovijanjem okoli medenice podpirajo več pomembnih struktur in ob pravilnem funkcioniranju nadzirajo izločanje.
Zakaj so mišice medeničnega dna pomembne v nosečnosti?
Mišice medeničnega dna (okrajšava MMD) se nahajajo v spodnjem delu medenice. Delimo jih na površinske mišice in globoke mišice. Funkcij je več, med njimi je podpora medeničnih organov, nadzor mehurja in črevesja ter zagotavljajo razne spolne funkcije. Mišice medeničnega dna imajo tako v nosečnosti ključno vlogo. Pomembne so zaradi sprememb, ki jih prinese nosečnost ter za samo pripravo na porod in rehabilitacijo (okrevanje) po porodu.
Z naraščanjem teže otroka v maternici se povečuje celoten pritisk na medenično dno. Zaradi tega morajo mišice medeničnega dna delati ustrezno in še bolj »močno«, kot so prej. Ker so bolj obremenjene, pa se lahko pretirano raztegnejo in oslabijo, s tem pa se poveča tudi tveganje za urinsko inkontinenco. Krepitev mišic medeničnega dna pomaga ohranjati to moč mišic in preprečuje negativne posledice, ki bi jih lahko prinesla nosečnost. Prav tako pa so mišice medeničnega dna nujno potrebne tudi pri porodu - tam omogočajo ustrezno sprostitev, da lahko otrok brez zapletov prehaja skozi porodni kanal.
Kako se disfunkcija medeničnega dna kaže?
Pravilno funkcioniranje mišic medeničnega dna je namreč koordinirano aktiviranje in sproščanje muskulature in s tem dobro zadrževanje ter enostavno izločanje urina in blata. Če pa imate disfunkcijo medeničnega dna, so te mišice nenehno prekomerno ali premalo aktivirane. Simptomi so zaprtje, močno napenjanje pri izločanju, uhajanje urina ali blata in pogosta potreba po uriniranju.
Ženske lahko med spolnim odnosom čutijo tudi bolečino. Bolečina pri penetraciji je pogosta in prizadene veliko žensk, pojavi pa se, če se mišice ne sprostijo popolnoma ali če so aktivirane, ko bi se morale sprostiti. Prekomerno aktivne mišice so boleče na dotik, zato je lahko spolni odnos izjemno boleč ali onemogočen. To lahko ženskam vzame voljo do spolnih odnosov. Bolečine med seksom so pogoste pri ženskah po porodu in v menopavzi, saj se v teh obdobjih zmanjša količina estrogena (kar povzroči zmanjšan pretok krvi v nožnico in zmanjšano vaginalno vlaženje). Bolečina je pogosta tudi pri žrtvah spolnega napada ali zlorabe in tistih, ki so zaradi strahu pred bolečino razvili negativen psihološki odziv na spolnost. To pogosto vodi do zmanjšanega libida.
Pri nekaterih ženskah pride do uhajanja urina in/ali blata med spolnim odnosom ali ob orgazmu zaradi povečanega pritiska na strukture in/ali slabe koordinacije mišic medeničnega dna. To lahko vpliva na spolno vzburjenje, saj jo lahko nenehno skrbi, da ji bo med spolnim odnosom ušlo.
Težave pri moških
Med spolnim odnosom imajo lahko številne težave zaradi disfunkcije mišic medeničnega dna tudi moški, kar lahko zmanjša pogostost in kvaliteto spolnih odnosov. Dobra koordinacija mišic medeničnega dna optimizira pretok krvi med seksom in s tem pomaga pri erekciji ter izlivu, prav tako pa omogoča zadrževanje izločanja blata in urina med spolnim odnosom.
Erektilna disfunkcija: pri moških se hipertonično medenično dno pogosto diagnosticira kot kronični prostatitis, ki je povezan z nekaterimi spolnimi motnjami, vključno z erektilno disfunkcijo in prezgodnjo ejakulacijo. Ena od hipotez je, da lahko preveč napete mišice medeničnega dna stisnejo arterije, ki so potrebne za dovajanje krvi v penis med erekcijo. Druga možna razlaga je hiperkontraktilnost gladkih mišic penisa.
Prezgodnji ali boleč izliv: ejakulacijski disfunkciji, kot sta prezgodnji izliv in boleč izliv, sta pri moških z disfunkcijo mišic medeničnega dna pogosti. Moški z boljšim nadzorom mišic medeničnega dna lahko odložijo ejakulacijo tako, da te mišice sprostijo. Moški, ki imajo prekomerno aktivno medenično dno, morda ne bodo mogli sprostiti teh mišic, kar lahko privede do prezgodnjega izliva. Boleča in/ali prehitra ejakulacija je pogosta težava pri moških s prekomerno aktivnim medeničnim dnom.
Prolaps medeničnih organov
O spustu medeničnih organov govorimo, ko se ena ali več medeničnih struktur (maternica, mehur ali danka) pomika navzdol. Pogosto je posledica poškodbe, operacije ali pritiska na medenično dno, lahko pa se pojavi zaradi poroda ali kroničnega zaprtja. Pri ženskah s prolapsom se lahko včasih pojavi nelagodje med spolnimi odnosi, zaradi svojega stanja pa imajo lahko slabo samopodobo, kar lahko prispeva k zmanjšanju spolne sle.
Diagnostika disfunkcije medeničnega dna
Diagnoza disfunkcije mišic medeničnega dna je zahtevna in lahko uporabimo vrsto različnih metod. Osebni in/ali digitalni pregled sta ključna pri diagnosticiranju disfunkcije mišic medeničnega dna. Zdravstveni delavec vas bo običajno najprej povprašal o vaših simptomih in skrbno pregledal anamnezo. Lahko bo opravil tudi fizični pregled, da preveri, kako dobro lahko nadzorujete mišice medeničnega dna. S palpacijo bo preveril ali so prisotna kakšna odstopanja. Morda vam bo moral opraviti tudi rektalni ali vaginalni pregled.
Katere preiskave so vam na voljo?
- Elektromiografija (EMG) s površinskimi elektrodami: preverja nadzor mišic medeničnega dna; možnost, če ne želite notranjega pregleda. Elektrode se namestijo na presredek (področje med vagino in anusom pri ženskah ter med testisi in anusom pri moških).
- Anorektalna manometrija: preverja pritisk, mišično moč in koordinacijo mišic analnega področja z uporabo sonde s senzorji; pokaže funkcijo analnega sfinktra.
- Defekografija (test odvajanja blata): s klistirjem vidne tekočine in rentgenskim/videoposnetkom se oceni, kako izločate in razkrije vzroke za motnje v delovanju medeničnega dna.
- Uroflow test: ugotavlja pretok urina in kako dobro lahko izpraznite mehur; če je pretok urina šibek ali prekinjajoč, lahko kaže na disfunkcijo mišic medeničnega dna.
Samopregled in klinične tehnike ocenjevanja
V članku hipertonične mišice medeničnega dna so predstavljene nekatere možnosti samopregledovanja, ki vam lahko služijo za grobo oceno. Najprej se osredotočimo na podrobno anamnezo in pregled dosedanjih zdravstvenih izvidov. Sledi klinični pregled z inspekcijo in opazovanjem. Opazovanje je navadno zunanje, ki prikaže kaj se dogaja med krčenjem mišic medeničnega dna. Prednost notranjega vaginalnega pregleda je, da se poleg mišične moči lahko pregledajo tudi anatomske spremembe, simetrijo krčenja, mišični tonus in morebitna boleča mesta.
Kako pristopiti k zdravljenju?
Področje medeničnega dna je pogosto obravnavana tematika, vendar se načini reševanja težav tega področja zelo razlikujejo. Najprej je pomembno ugotoviti, kaj je vzrok vaših težav. Primarno disfunkcijo mišic medeničnega dna delimo na premalo aktivne (hipotonične) mišice medeničnega dna in prekomerno akivne (hipertonične) mišice medeničnega dna. Ukrepi so pri teh dveh stanjih ravno nasprotni, zato je nujno najprej ugotoviti, kaj je primarna težava nato pa jo pričeti obravnavati. Keglove vaje namreč ne bodo rešile vseh problemov medeničnega dna!
Fizioterapija in kineziologija
Fizioterapija in kineziologija sta pogosta izbira obravnavanja disfunkcije mišic medeničnega dna. Posamezniki se naučijo raztezanja in sprostitvenih tehnik, ki jim lahko omogočijo boljše sproščanje mišic medeničnega dna oz. izvajajo vadbo za izboljšanje splošnega psihofizičnega stanja in krepitev mišic medeničnega dna. S pravočasnim in ustreznim ukrepanjem ter pogovorom s partnerjem in strokovnjakom boste težave pogosto odpravili dolgoročno. Tovrstne težave zelo uspešno rešujemo tudi v KinVitalu in Centru Reha Medical.
V poteku zdravljenja igra ključno vlogo edukacija z izobraževanjem pacienta o ohranjanju zdravja medeničnega dna in spremembi življenjskega sloga. V akutni fazi se osredotočamo na odpravo bolečine in ostalih motečih simptomov. Svetuje se uporaba elektro-stimulacije za aktivacijo prizadetih mišic, toplotne terapije za sproščanje napetosti in izboljšanje cirkulacije ter terapevtskega ultrazvoka za globinsko izboljšanje krvnega obtoka in pospešitev regeneracije tkiva. Nekatere študije omenijo tudi nizko intenzivni laser ali magnetno stimulacijo.
Vadba mišic medeničnega dna (VMMD) in druge vaje
Vaje za mišice medeničnega dna (prej znane kot Keglove vaje) so pomemben del obravnave, a same ne rešijo vseh težav. Fizioterapevti smo opustili izraz "Keglove vaje" in uporabljamo frazo vadba mišic medeničnega dna (VMMD) oziroma trening mišic medeničnega dna (TMMD), kadar gre za ponavljajočo se vadbo. Z vadbo mišic medeničnega dna lahko mišice okrepimo ‒ povečata se moč njihovega stiska in njihov premer (postanejo »debelejše«) in dvignejo se višje v medenici ter s tem nudijo boljšo oporo organom. Kadar vadimo redno, lahko izboljšamo tudi njihovo vzdržljivost.
Pred začetkom vaj je pomembno naučiti pacienta aktivacije transverzus abdominisa. Aktivacijo začnemo v ležečem položaju, kjer sproščeno dihamo in si predstavljamo, da želimo popek povleči proti hrbtenici. To vodi k povečani aktivnosti mišic medeničnega dna brez njihovega neposrednega treninga.
Primer izvajanja VMMD:
- Leže na hrbtu s pokrčenimi koleni: vdih z trebušno prepono, ob izdihu nežno stisnite mišice medeničnega dna in zadržite 8-12 s. Sprostite popolnoma in počivajte 10 s. Ponovite do 10-krat.
- V položaju na vseh štirih izvedite stisk MMD z izdihom; opazili boste aktivacijo bolj spredaj.
- V sedečem položaju stisnite MMD skupaj, navzgor in naprej proti popku; ta položaj uporabljajte, ko ga že zmorete.
- V stoječem položaju delujejo mišice proti gravitaciji še bolj; vadite aktivacijo ob situacijah s povečanim intraabdominalnim pritiskom.
Za popolno funkcijo so pomembne tudi vaje za stabilnost trupa in jedra (npr. mali most, stranski plank, bird-dog) ter vaje za ostale predele telesa, s katerimi bomo dosegli mišično sorazmerje. Pomembno je, da ne izvajate močnih Keglovih vaj v prvih tednih po porodu ali če sumite na raztrganine mišic medeničnega dna; prilagoditev vadbe vključuje sedeče ali ležeče položaje ter zmanjšanje obremenitve.
Vloga fizioterapije v nosečnosti - varnost in koristi
Fizioterapija v nosečnosti je danes eden izmed najučinkovitejših in hkrati najbolj varnih pristopov za lajšanje bolečin, pripravo telesa na porod ter podporo zdravemu gibanju v vseh trimesečjih. Pri bodočih mamicah se zaradi hormonskih sprememb, rastočega trebuha, sprememb v drži ter večje obremenitve sklepov pogosto pojavijo bolečine v križu, medeničnem obroču, kolkih, medenici ali med lopaticami. Pravilno usmerjena fizioterapija te težave bistveno omili, hkrati pa pomaga preprečevati zaplete v kasnejših mesecih nosečnosti.
V Reha Medical pristop temelji na popolni varnosti, prilagoditvi posameznici in tesnem upoštevanju priporočil ginekologov ter porodnih strokovnjakov. Obravnava je vedno prilagojena tednom nosečnosti, stopnji telesne pripravljenosti ter morebitnim pridruženim težavam (npr. diastaza, medenična nestabilnost, zatekanje nog, prekomerne napetosti v mišicah). Fizioterapevti uporabljajo manualne tehnike, vaje za stabilizacijo medeničnega dna in trupa, dihalne tehnike, vaje za mobilnost in preprečevanje diastaze ter prilagoditve drže in ergonomije.
Telesna aktivnost med nosečnostjo
Večina strokovnjakov med nosečnostjo priporoča okoli 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. Za začetnike so priporočene lažje aktivnosti, kot so sprehodi, joga in plavanje. Aktivnosti, ki veljajo za varne in priporočene med nosečnostjo, vključujejo hojo, plavanje, jogo, pilates in raztezne vaje; tek le, če je bil že pred nosečnostjo del rutine. Z razvojem nosečnosti se priporočena aktivnost spreminja - v kasnejši nosečnosti se morda izogibamo aktivnostim, ki zahtevajo več ravnotežja in koordinacije.
Tekom celotne nosečnosti je zelo priporočljivo izvajati vaje za mišice medeničnega dna ter vaje za globoko trebušno mišico - stabilizacijo hrbtenice. Delovanje mišic medeničnega dna je tesno povezano z držo in ustreznim dihanjem; mišice se bodo ustrezno aktivirale ob ustrezni poravnavi medenice in hrbtenice, pri tem pa sodelujejo tudi z diafragmo.
Kaj storiti po porodu?
Po porodu je telo v fazi okrevanja, zato je pomembno, da se telesna aktivnost postopoma uvaja nazaj v vsakdan. Sprva je po porodu smiselno začeti ponovno z vajami za mišice medeničnega dna - te bodo poskrbele, da po porodu ne bo prihajalo do uhajanja urina ali blata, prolapsov (spuščanja medeničnih organov), bolečin v medenici, slabše stabilnosti, diastaze in kasnejših težav med spolnimi odnosi.
Nato se lahko postopoma začne dodajati aerobna vadba ter druge vrste vadb, ki jih je nosečnica izvajala pred porodom. Pri vseh vajah in ob morebitnih težavah je smiselno obiskati fizioterapevta, ki bo sestavil individualiziran program in poskrbel za varno ter učinkovito rehabilitacijo.
Prognoza in pomen zgodnjega ukrepanja
Prognoza pri disfunkcijah medeničnega dna je običajno dobra, še posebej ob zgodnem ukrepanju in pravilni obravnavi. Večina raziskav navaja pozitivne učinke vadbe mišic medeničnega dna, čeprav bi bilo treba na tem področju opraviti še več raziskav. V literaturi ne navajajo, da ima vadba mišic medeničnega dna kakršen koli negativen vpliv na zdravstveno stanje nosečnice in ploda.
Pomembno je razumeti, da mišice medeničnega dna niso edina komponenta medeničnega dna - to je sestavljeno iz kosti, mišic, vezi, fascij, živcev, krvnih in limfnih žil, maščevja ter notranjih organov. Zaradi poškodbe (ali bolezni) katerekoli od teh komponent lahko nastanejo težave. Če imate težave, poiščite strokovnjaka, v tem primeru fizioterapevta, ki bo ocenil vse možne vzroke in predlagal ustrezno zdravljenje.
| Problem | Možni simptomi | Priporočena obravnava |
|---|---|---|
| Hipertonično medenično dno | Bolečina, težave pri sproščanju, zaprtje, bolečine pri spolnem odnosu | Sprostitvene tehnike, raztezanje, fizioterapija, občasno elektro-stimulacija |
| Hipotonično medenično dno | Uhajanje urina/blata, oslabljen stisk | VMMD (vadba mišic medeničnega dna), stabilizacija trupa, elektrostimulacija |
| Prolaps medeničnih organov | Občutek pritiska, vidna ali otipljiva tvorba, nelagodje pri spolnem odnosu | Fizioterapija, vaje, po potrebi kirurški poseg |
Praktični nasveti in vaje - kako začeti
- Za identifikacijo pravih mišic poskusite enkrat med uriniranjem zaustaviti tok urina - to so mišice, ki jih nato vadite (ne priporočamo rednega prekinjanja uriniranja kot vadbe).
- Začnite z vajami v ležečem položaju: stisnite mišice medeničnega dna in jih zadržite 8-12 s, nato popolnoma sprostite in počivajte 10 s; ponovite do 10-krat.
- Napredujte v položaj sede in stoje, izvajajte tudi krajše hitre stiske (10 x po 1 s) za izboljšanje refleksne aktivnosti.
- Ne pozabite na dihalne tehnike in aktivacijo transverzus abdominisa pred izvajanjem vaj.
- Če vas med izvajanjem vaj boli ali se simptomi poslabšajo, prenehajte in poiščite strokovni nasvet; prilagodite vadbo na sedeče ali ležeče položaje.
S svojo aktivnostjo lahko precej pripomorete k zdravju mišic medeničnega dna in jih ohranite vitalne še dolgo časa. V povprečju boste za eno vadbo porabili 3-4 minute (nekajkrat na dan). Zdrave - ravno prav čvrste in ravno prav sproščene - mišice medeničnega dna vam bodo vrnile ali ohranile vašo brezskrbnost.
tags: #disfunkcije #medenicno #dno #nosecnost