Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, ki so ga poznali že stari Egipčani in Rimljani, kljub temu pa še vedno velja za tematiko, ki deli sodobno družbo. Splav je del intimnega življenja posameznice. Imate pravico do svobodne odločitve, ali boste nosečnost nadaljevali ali prekinili. Ta odločitev je del vaše človekove pravice do zasebnega življenja.
Legalni okvir in ustavne pravice
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti izhaja iz Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je odločanje o rojstvih otrok v Sloveniji svobodno. "Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok." (Uradni list RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991: 55. člen URS)
Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji vpisano v ustavo, iz katere izhaja zakonodaja, povezana s pravico žensk, da se svobodno odločajo tudi za umetno prekinitev nosečnosti. Ustava nalaga državi tudi pozitivno obveznost, da zagotovi ustrezne zdravstvene, kadrovske, socialne razmere za uresničevanje te pravice.
V Sloveniji je splav od januarja leta 1951 legaliziran z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda in je dosegljiv vsem ženskam v zakonsko določenih okvirjih. Z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ 4/52, dne 11. 1. 1952, je bil splav legaliziran.
Do kdaj in pod katerimi pogoji je dovoljena prekinitev nosečnosti
Umetna prekinitev nosečnosti se opravi na zahtevo razsodne nosečnice, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov. Do zaključenega desetega tedna, vendar se dolžina nosečnosti šteje od prvega dne zadnje menstrualne krvavitve. Do desetega tedna je odločitev o prekinitvi nosečnosti stvar osebne odločitve ženske.
To pomeni, da je na zahtevo ženske, ne glede na vzroke, do zaključenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni), splav dovoljen. Po tem (od 10 tednov in 1 dneva dalje) mora nosečnica podati zahtevo za prekinitev nosečnosti na Komisijo prve stopnje.
Zakaj je splav na zahtevo ženske dovoljen le do 10. Gre za arbitrarno postavljeno višino nosečnosti, pri kateri je splav še možno narediti varno, brez večjega tveganja za zaplete. Višja kot je nosečnost, večje je tveganje.
Postopek, če je nosečnost več kot 10 tednov
Kadar nosečnost traja več kot 10 tednov, so tveganja za zdravje nosečnice večja in je pravica do svobodnega odločanja o splavu omejena. O posegu odloča komisija prve stopnje, ki lahko zahtevo nosečnice zavrne; ta se lahko nato pritoži na komisijo druge stopnje, ki mora o zadevi odločiti v roku sedmih dni.
Komisija odobri prekinitev nosečnosti na osnovi medicinskih vzrokov (če nadaljevanje nosečnosti ogroža življenje oz. zdravje ženske, gre za nepravilnosti ploda, nezdružljive z življenjem …) in socialnih dejavnikov. Do 16. tedna nosečnosti Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno. Pogosto zavrnjeno prošnjo (če ni medicinske indikacije) za prekinitev po 16. Do 16. tedna nosečnosti Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno.
Postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti.
Kdo sestavlja komisijo in po katerih kriterijih odloča
Komisijo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist. Na osnovi kakšnih informacij se komisija odloča? Na osnovi medicinskih, če jih seveda imamo na razpolago. Na primer na podlagi ultrazvočne preiskave nosečnosti, če ta pokaže, da nosečnost ni takšna, kakršna bi morala biti. Komisija pa se odloča tudi na podlagi prošnje, v kateri ženska navede razloge, zakaj bi želela prekiniti nosečnost. Posilstvo je razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva.
Vrste postopkov v Sloveniji
Obstajata dve metodi umetne prekinitve nosečnosti. Obe sta varni in ju krije zdravstveno zavarovanje. Do leta 2007 je pri nas prevladovala kirurška tehnika splava, kjer se z instrumenti posega v maternično votlino z namenom njene izpraznitve. Maja 2007 pa smo začeli pospešeno uvajati novo metodo, po kateri sprožimo splav s pomočjo zdravil. Namen tega je, da se izzove splav, podoben spontanemu, ni poseganja v maternico in s tem ni zapletov, značilnih za kirurške splave. Prav tako ženska ne dobi anestezije.
Medikamentni (z zdravili) splav
Današnja metoda za umetno prekinitev nosečnosti uporablja učinkovini mifepriston in mizoprostol. Pri proženju splava z zdravili oz. medikamentni prekinitvi nosečnosti uporabljamo dva protokola. Do zaključenega 9. tedna (to je 63 dni nosečnosti) ženske po obravnavi pri nas dobijo vsa potrebna zdravila za splav, protibolečinska zdravila in navodila za naprej - kako zdravila uporabiti, bolniški dopust, kontrolo. Postopek nato izvedejo doma, v domačem okolju.
Po zaključenem 9. tednu (od 64. dne nosečnosti dalje), dva dni po zaužitju prve tablete, ženska pride v bolnišnico za nadaljevanje protokola (določeno časovno zaporedje dajanja zdravil lahko traja 2 dni) in ostane v bolnišnici do zaključenega splava (2-3 dni). Tak protokol je nujen, saj lahko po 9. tednu pride do močnejših zapletov in potreben je nadzor.
Postopek splava z zdravili: ob sprejemu te pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmeš tabletko mifepristona, ki jo zaužiješ v ambulanti ali doma. Nato greš lahko domov. Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, nato preživiš od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju. Zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70 % nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma.
Stranski učinki so redki: slabost, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakuješ menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka. Zdravniki po posegu priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka.
Kirurški splav
Pri kirurški metodi se do 10. tedna nosečnosti uporablja metoda vakuumske aspiracije vsebine maternice, po 10. tednu pa mehanična razširitev materničnega vratu in evakuacije vsebine z abortivnimi kleščami. Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji.
Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu pri njem obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe). Med posegom ne čutiš bolečine. Če poseg poteka brez zapletov, lahko v spremstvu bolnišnico zapustiš že nekaj ur po posegu. Ob odpustu te ginekologinja seznani s potekom posega in ti da ustrezna navodila.
Možni zapleti in njihovo obravnavanje
Večina splavov se dokonča nezapleteno in nima fizičnih posledic za žensko. Vnetje je seveda možen zaplet, zato pacientke opozorimo, da naj, če imajo težave, pridejo čim prej na pregled. Vnetje, ki je dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti. Drugi stranski učinki so lahko nekoliko močnejša krvavitev, v izjemnih primerih pa tudi perforacija oz. defekt maternice, ampak to se zgodi redkokdaj.
Pri kirurškem splavu, zlasti pri višjih nosečnostih, lahko pride do poškodbe. Pri splavu s pomočjo zdravil - medikamentnem splavu, se pojavijo nekoliko močnejše krvavitve (kot močna menstrualna krvavitev), občasno lahko tudi počasnejše izločanje tkiva in posledično pogostejše oz. številčnejše kontrole. V primeru zaostalih delcev je pristop k obravnavi konservativen (zdravila, ev. histeroskopija).
Pri obeh načinih splavitve so prekinitve nosečnosti lahko tudi neuspešne in nosečnost se s tem nadaljuje. V tem primeru se prekinitev ponovi.
Po posegu: nega, kontrola in zaščita
Nekaj časa je še prisotna krvavitev oz. krvav izcedek. V tem času se je treba izogibati situacijam, pri katerih bi lahko prišlo do vnosa vnetja (tamponi, spolni odnosi, kopanje v stoječih vodah). Pozorne morajo biti na novo nastalo bolečino, vročino, smrdeč izcedek in druge znake vnetja. Vsekakor morajo iti na kontrolo k izbranemu ginekologu, da oceni stanje.
Pacientke se dogovorijo z ginekologom za učinkovito zaščito, ki jo je treba uporabljati. Prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije. Je le izhod v sili. Vsaki, ki prekine nosečnost, povemo, da mora po posegu h ginekologu na kontrolo. Takrat preverimo uspešnost prekinitve nosečnosti in jo informiramo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo.
Pravice pacientk in obveznosti zdravstvenih delavcev
Zakon (ZZUUP) v 20. členu določa, da so zdravstveni delavci, socialni delavci in zdravstveni zavod dolžni nosečnico seznaniti s postopkom, posledicami in načini izvedbe splava. Spoštovanje pravice do zasebnosti je pomembno tudi pri izvedbi splava. Med posegom so zato lahko navzoči le zdravnica in zdravstvene delavke, ki opravijo poseg.
Ne glede na življenjsko zgodbo, družbeni status osebe, razloge, zakaj se je za splav odločila in njeno informiranost, ima medicinsko osebje dolžnost, da postopek izvede varno ter da pri postopku stori vse, da preprečuje ali lajša hujše bolečine, če do njih pride. V Sloveniji osebam, ki opravljajo splav, pripadajo protibolečinske tablete in druga protibolečinska sredstva. Ta pravica ima jasno zakonsko podlago. Protibolečinska sredstva lahko zahteva vsaka oseba ob postopku umetne prekinitve nosečnosti, medicinsko osebje pa ji je ta sredstva dolžno zagotoviti.
Ugovor vesti je ustavna pravica vseh zdravstvenih delavcev in delavk, ki jo ureja zakon zdravstvenih delavcev. Mogoč je tudi pri izvedbi splava, če po oceni zdravstvenega delavca poseg ni v skladu z njegovo vestjo in s tem ne posega v pravice in svoboščine drugih. O uveljavljanju ugovora vesti mora zdravstveni delavec obvestiti zdravstveni zavod, ta pa mora nosečnici zagotoviti nemoteno uresničevanje pravice. Tako ne sme biti nosečnica deležna nobenih negativnih posledic uveljavitve ugovora.
Dostop do storitev, napotitev in stroški
Če si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor nisi opredeljena pri izbrani ginekologinji se oglasi v najbližji ginekološki ambulanti ter se posvetuj z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal.
Z napotnico se nato naročiš na postopek v katerikoli regijski bolnišnici. Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko v Sloveniji živeča oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.
Nosečnost mladoletnice in obveščanje staršev
Mladoletna oseba o splavu odloča samostojno, za poseg ni potrebno soglasje staršev ali skrbnikov. V Sloveniji, če ste mladoletni, mora zdravnik o vaši nosečnosti in splavu običajno obvestiti vaše starše ali zakonite skrbnike. Vseeno pa je odločitev za splav popolnoma vaša. Praviloma zdravstvena institucija o posegu obvesti njene starše/skrbnike, a pri tem obvestilu upošteva željo nosečnice. To pomeni, da zdravstveni zavod lahko obvesti njene starše ali skrbnike samo, če mladostnica to želi in se strinja.
Psihološka podpora
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za to, da že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev. Po opravljenem splavu se pacientkam nudi možnost psihološke pomoči in svetovanja.
Razlogi za odločitev in demografija
Razlogi za odločitev o splavu so lahko različni. Morda v nekem obdobju ne želite postati starš ali imeti otroka z določeno osebo. Negativne zdravstvene indikacije za vas ali za zdravje ploda, ali nosečnost, ki je posledica posilstva, so prav tako lahko razlogi za njeno prekinitev. Nekatere odrasle ženske, ki že imajo družino, ne želijo imeti še enega otroka. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so si otroka želele, vendar so se zaradi partnerjevega pritiska odločile za splav. Spet druge dobijo dolgo pričakovano službo, ki je noseče ne bi mogle obdržati.
Partner v odnosu igra pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti. Moje mnenje je, da se morata oba partnerja pogovoriti in skupaj dogovoriti, kako naprej v primeru nenačrtovane nosečnosti. Če se njune želje razhajajo in nista pripravljena popustiti, vsekakor prevlada odločitev ženske, saj je ona nosilka nosečnosti in se sama odloča o svojem telesu in posegih na njem. Nihče ne more doseči, da plod splavi ali obdrži, če ona tega noče.
Delež žensk, ki so ob splavu starejše od 30 let, je okvirno 53 %. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh (do 20. leta 7,6 % vseh). Delež žensk po 35. letu je okvirno 30 %, po 40. letu pa 8 %. Iz tega je razvidno, da so mladostnice do 18. let redkejše med tistimi, ki opravijo prekinitve nosečnosti. Splavnost v Sloveniji že vrsto let pada, kar je najverjetneje tudi posledica dobrega osveščanja javnosti o sodobnih metodah zaščite.
Preprečevanje in nujna kontracepcija
V lekarnah je na voljo t. i. jutranja tabletka. Jutranja tabletka ali postkoitalna kontracepcija (kontracepcija po spolnem odnosu) je namenjena posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila (npr. počen kondom, snet kondom), žrtvam posilstva. Čas za zaužitje le-te je največ 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Prej ko jo zaužijemo, večja je učinkovitost. Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati pogosto kot način kontracepcije. Če pričakovana menstruacija zaostaja, je treba narediti nosečniški test. Do 16. leta tabletko dobimo na beli recept.
Dojenje ni kontracepcija, saj imajo lahko ob tem ovulatorne menstrualne cikluse. Nekatere zanosijo že ob prvem takem dogodku. Zato je priporočljivo, da se po porodu s strokovnjakom pogovorite o ustrezni zaščiti.
Etika, tabu in javni diskurz
Splav v Sloveniji še vedno velja za tabu temo. Nihče ne želi javno izpostavljati svojih težav, predvsem v primeru, ko pričakuje obsojanje v javnosti ali med bližnjimi. Tako kot se postopoma odpirajo pogovori na drugih intimnih področjih (kot npr. erektilna disfunkcija, spolnost, inkontinenca), se bodo tudi na temo splava. V javnosti o splavu največkrat govorijo zdravstveni delavci z namenom izobraževanja tako žensk kot moških.
Praktični koraki, če razmišljaš o splavu
- Če si ugotovila, da si noseča, se naroči na pregled pri izbrani ginekologinji ali obišči najbližjo ginekološko ambulanto.
- Ginekologinja opravi ultrazvočni pregled, potrdi trajanje nosečnosti in izda napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določi krvno skupino in morebitne teste.
- Za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna se postopek opravi na željo nosečnice. Za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, se obrnite na Komisijo za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje.
- Izberete metodo (kirurška ali z zdravili) po pogovoru z ginekologom. Pri medikamentnem postopku boste prejeli navodila glede odmerjanja in nadzora.
- Po posegu upoštevajte navodila: kontrola pri izbranem ginekologu čez dva do tri tedne, izogibanje spolnim odnosom, tamponom in kopanju v stoječih vodah do zaključka krvavitve.
Pomembne pravne in praktične opombe
- Prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije.
- Vsaka ženska ima pravico do zasebnosti in do ustrezne informacije o postopku in posledicah.
- Medicinsko osebje mora zagotoviti ustrezno obravnavo in protibolečinska sredstva.
- Mladoletnica odloča sama, zdravstveni zavod pa pri obvestilu staršem upošteva željo nosečnice.
- Ugovor vesti zdravstvenega delavca ne sme vplivati na pravico nosečnice do storitve; zavod mora zagotoviti nemoten dostop do posega.
Ključne informacije na kratko
- Splav na zahtevo je dovoljen do končanega 10. tedna nosečnosti.
- Po 10. tednu se zahteva za prekinitev obravnava na komisiji prve stopnje.
- Obstajata medikamentna in kirurška metoda; obe sta varni in učinkoviti.
- Postopek za medikamentni splav lahko poteka deloma doma (do 9. tedna) ali v bolnišnici (po 9. tednu).
- Prekinitev nosečnosti je brezplačna za zavarovane osebe.
Če razmišljaš o splavu, imaš mogoče več vprašanj. Tu smo, da ti na ta vprašanja odgovorimo. Umetna prekinitev nosečnosti je tvoja odločitev. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine.
tags: #prekinitev #nosecnosti #you #tube