Do kdaj izključno dojenje priporočila

Dojenje je optimalni način hranjenja novorojenčkov in dojenčkov. Svetovna zdravstvena organizacija in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob ustrezni dopolnilni prehrani do drugega leta starosti otroka oziroma tako dolgo, kot si otrok in mati želita. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic oz. zdravil, če so potrebna.

Otrokom dojenje omogoča zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembno pa je, da so v materinem mleku tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim, pa tudi oligosaharidi, nukleotidi, encimi in citokini.

Zakaj ravno šest mesecev izključno dojenja?

Priporočila temeljijo na kratkoročnih in dolgoročnih prednostih dojenja za otroka in mater, pa tudi družbo in okolje. Priporočila podpira Svetovna zdravstvena organizacija (SZO = WHO) in mnoge zdravstvene in strokovne organizacije, kot so Ameriška pediatrična akademija (AAP) in Ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov (ACOG). V obdobju do dopolnjenega šestega meseca starosti žensko mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja.

Po šestem mesecu starosti samo materino mleko ali mlečna formula ne zadostujeta več za naraščajoče prehranske potrebe otroka. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Za ustrezen razvoj so potrebna tudi druga hranila, ki vsebujejo elemente v sledovih, kot so železo, cink in druge pomembne sestavine.

Kako dolgo naj mati dojI?

Zdravniki dojenje priporočamo vsaj do prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler to želita mati in otrok. Svetovna zdravstvena organizacija in Združenje kanadskih pediatrov priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje do dopolnjenega drugega leta starosti in dlje, dokler to materi in otroku ustreza. Predolgo dojenje ne obstaja, znana pa so tveganja (pre)zgodnjega odstavljanja za otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo 3 let je povezano z večjo pogostostjo obolevnosti in umrljivosti.

Dojenje ni samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo na izključno dojenje. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo.

Prvi podoj in kožni stik

Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Otrok po rojstvu sam najde dojko in ima vrojen nagon in tudi potrebne sposobnosti, da prepozna bradavico in se prisesa. Prvo pristavljanje ni vedno popolno ali brezhibno, zato bodite potrpežljivi.

Zdravi donošeni novorojenčki, ki so takoj po rojstvu nameščeni v kožni stik z materjo, lažje prenesejo prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka, kar kaže na manjše doživljanje stresa. Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost ob negovanju otroka in dojijo daljši čas.

Kdaj začeti z dopolnilno prehrano

Uvajanje dopolnilne prehrane predstavlja tudi nove vrste živil in nove okuse, pomeni pa tudi postopen prehod na družinsko prehrano okrog prvega leta starosti. Pomembno pa je vedeti, da so individualne razlike med dojenčki velike. Tako nekateri po določenem času začnejo odklanjati samo mlečno hrano, takrat pa seveda svetujemo med 17.-26. tednom starosti uvajanje dopolnilne prehrane, saj je takrat otrok razvojno, torej psihomotorno in čustveno, že pripravljen na to, da začne osvajati veščine hranjenja, pomembno pa je tudi spoznavanje številnih novih okusov.

Priporočamo postopno uvajanje novih hranil v enotedenskih presledkih, medtem pa naj starši opazujejo otroka zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije (npr. izpuščaj, bruhanje, driska …). Najprej priporočamo uvajati zelenjavni obrok, nato zelenjavno-krompirjeve ter zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso), sledi mlečno-žitne in nato žitno-sadne kašice. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske.

Vitamin D in druge smernice

Glede vitamina D so priporočila jasna: vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (IE) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z D-vitaminom mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika.

Praktični nasveti za uspešno dojenje

• Za uspešno nadaljevanje je zelo pomembno prvo dojenje. Otrok naj se prvič podoji v prve pol ure po porodu (oziroma v uri do uri in pol po porodu, če upoštevamo otrokov prirojen vzorec, porod pa je potekal fiziološko).
• Matere naj se že med nosečnostjo informirajo o dojenju in si poskušajo najti krog ljudi, ki jih bodo tudi po porodu spodbujali in jim pomagali z nasveti.
• Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi v prvih tednih, ker lahko povzročita sesalno zmedo in predčasno opuščanje dojenja.
• Novorojenčka dojite takrat, ko je lačen; večina novorojenčkov potrebuje dojenje osem- do 12-krat v 24 urah.
• Pogosto in kratkotrajno dojenje preprečuje vnetje bradavic, mleko pa bolje izteka.
• Pred dojenjem si vedno umijte roke s toplo vodo in milom ter jih dobro osušite s papirnato brisačo.
• Nosite ustrezen nedrček, uživajte dovolj kakovostne hrane in si privoščite dovolj počitka ter psihično pripravljenost na dojenje.

Pravilno pristavljanje in preprečevanje poškodb bradavic

Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu; otrokovo uho, ramo in bok naj bodo poravnani v ravno linijo in njegov nos naj bo v višini bradavice. Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta, nato ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti.

Ko pride naval mleka ali zastoj

Nekje med drugim in petim dnem se količina materinega mleka poveča. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo nastal naval mleka. Za olajšanje neprijetne bolečine pri zastoju si lahko pomagate s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo proti bradavici ali proti pazduham, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji in izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju.

Reševanje pogostih težav

• Boleče bradavice: Pravi razlog je pogosto nepravilno prisesanje, sesalna zmeda, priraščen jeziček ali vnetje. Če se ragade pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja poskrbite za pogostejše dojenje, nekaj kapljic lastnega mleka ali lanolin za nego.
• Mastitis: Vnetje dojk s povišano telesno temperaturo nad 38,5 °C. Pomagajo topli obkladki, nežna masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo in po potrebi antibiotik.
• Zaskrbljenost glede premalo mleka: Neuporabni in stresni postopki so: tehtanje pred in po obroku, testiranje lakote z dohranjevanjem po steklenički ali izbrizgavanje mleka za merjenje količine. Če nas skrbi vnos tekočine pri otroku, naj raje mati pogosteje doji. Preden se odločimo za dohranjevanje z mlečno formulo, je potrebno opraviti temeljito diagnostiko dojenja pri ustrezno izobraženem strokovnjaku.

Podpora doječim materam in družbene smernice

Odgovornost za zaščito in spodbujanje dojenja ter za podporo ženskam pri optimalnem dojenju nosi celotna družba. Dojenje ni odvisno samo od žensk - naj velja, da podporo doječim materam nudimo vsi: družina, zdravstveno osebje, lokalne skupnosti in tudi širša javnost. Dojenje pozitivno vpliva na družbo na vseh ravneh; družina z dojenjem prihrani, kar pripomore k zmanjševanju revščine in pomaga pri zagotavljanju blaginje, delodajalci imajo manj stroškov zaradi manj bolniških odsotnosti.

UNICEF-ov kotiček za dojenje je prostor, kjer lahko mati varno in v miru podoji svojega otroka ali izbrizga mleko. Prostor naj bo dovolj velik, da zagotavlja udobno namestitev matere in otroka ter vsebuje minimalno nujno potrebno opremo. Pri opremi kotička za dojenje in izboru informativnih gradiv za matere/starše, ki so na voljo v prostoru, je potrebno upoštevati pravila Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka.

Pravice doječih mater na delovnem mestu

V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18 meseca. Pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva.

Posebne situacije: carski rez, prezgodaj rojeni in bolni otroci

Čeprav so matere po carskem rezu prestrašene, boleče in v stresu, pri nas se večina carskih rezov opravi v lokalni anesteziji in zato ni razloga, da ne bi bila otrok in mati takoj po porodu v kožnem stiku in bi otroku onemogočili prvo dojenje. Če kožni stik ni možen z materjo, ga omogočimo očetu ali drugemu družinskemu članu. Dojenčkom dojenje omogoča zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. To velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke.

Kratek povzetek praktičnih napotkov

1. Prvi podoj čim prej po rojstvu, ko je sesalni refleks najmočnejši.
2. Izključno dojenje prvih 6 mesecev; nato uvajanje dopolnilne prehrane in nadaljevanje dojenja vsaj do 12. meseca ter po možnosti do 2. leta in dlje, dokler to želita mati in otrok.
3. Doji na zahtevo, ne po vnaprej določenem urniku; v prvih tednih 8-12 krat/24 ur.
4. Izogibajte se dudam in stekleničkam v prvem mesecu, če je cilj uspešno vzpostaviti dojenje.
5. Dodajanje vitamina D (400 IE/dan) že po prvem tednu življenja.
6. Poiščite podporo pri zdravstvenem osebju, partnerju, družini in skupnostih; za resnejše težave poiščite strokovnjaka (IBCLC, pediater).

Več o dojenju in s kakšnimi izzivi vse se lahko srečujemo, ko prvič postanemo mame in začnemo dojiti, pa si lahko preberete v nadaljevanju. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.

tags: #do #kdaj #samo #dojenje