Ena od teorij pravi, da je škrtanje z zobmi dejavnost na nivoju podzavesti, ki ponoči na ta način odgovarja na dnevne strese. Je težava, ki je z medicinskega stališča zelo zanimiva, ker je zelo kompleksna. O škrtanju z zobmi kot o težavi ne govorimo v primeru, če škrtamo zavestno, če včasih stisnemo zobe ali če se pojavi šklepetanje zob zaradi drgetanja telesa, ko se želi ogreti. To ni povezano z bruksizmom, kakor težavo imenujemo strokovno, pojasnjuje Simona Debelak, dr. stom., iz zobozdravstvene ordinacije v Kranju.
Definicija in pogostost
»Škrtanje z zobmi ali bruksizem je zelo kompleksna težava in niti ne tako redka. Pojavlja se ponoči. Čez dan marsikdo med opravili kdaj stisne zobe skupaj, vendar to še ni problem. Obstaja več vzrokov, nobeden pa ni povsem dorečen. Kot najverjetnejši vzrok se smatra stres, oziroma izravnavo dnevnega stresa. Določen odstotek ljudi ga na ta način izravna. Nekateri z zobmi škrtajo, nekateri jih samo stiskajo skupaj.«
Škrtanje z zobmi se ponoči sliši in če to sliši oseba, ki spi poleg, potem gre nedvomno za to težavo. Ob rednem ali pogostem škrtanju pa postane sčasoma cel sistem ustne votline in žvekalnega aparata preobremenjen, saj so težavi izpostavljeni tako zobje kot tudi mehka tkiva in mišice žvekalke. Končni vzrok težav je jasen: če seštejemo vse naše prehranjevalne obroke čez dan skupaj, grizemo z zobmi - tako pravijo strokovnjaki - 20-25 minut. Na zobeh se posledice kažejo predvsem kot pretirana obraba zob. Kolikšna je obraba je odvisno od gibov, trajanja razvade, intenzivnosti, trdnosti zob. Včasih kakšen košček zoba tudi odleti, čeprav prej ni bil gnil ali poškodovan.
Kaj se zgodi zobem in čeljustnemu sklepu
Zobje lahko postanejo tudi bolj pomični, majavi. Za klinasti defekt je značilno, da na mestih, kjer bi moral biti zob zaščiten z dlesnijo, dlesni ni in korenina je razgaljena. Zobje postanejo senzorično preobčutljivi na hladno, toplo, sladko, kislo. Težko je reči, koliko let je potrebnih, da do takšnih poškodb pride. Preden pride do te faze, pa se pri nekaterih pojavi glavobol, napetost na področju sklepa ali kaj podobnega. Bruksizem povzroča, da se človek zbudi utrujen, utrujenost pa spremlja glavobol in bolečine. Težave se vlečejo dan in noč.
Kako preprečiti in začeti zdraviti posledice
Nakazovanje zdravljenja običajno poteka najprej proti odpravi posledic na zobeh. Zobe je treba zaščititi, odpraviti senzorične motnje in po potrebi korigirati višino griza. Opornica ni vedno uspešna, a v več kot polovici primerov ljudem resnično pomaga. Opornica prekine začarani krog vzrokov in posledic med ugrizom, čeljustnim sklepom, mišicami in centralnim živčnim sistemom ter porazdeli grizne sile čez celotni zobni lok. Pacient jo zvečer po umivanju da v usta in jo nosi vso noč.
Preden se lotimo odprave vzrokov, je pogosto priporočljivo zaščititi zobovje. Če se griz znižal zaradi pretirane obrabe in je treba dobiti novo višino ugriza, so rešitve lahko konzervativne ali protetične. Zob je treba ustrezno dograditi. Obstaja cela paleta materialov - od kompozitnih materialov do porcelana. Registracija ugriza in odtis zobnih lokov za opornico se opravi v ležečem položaju. Za opornico se nato izdela silikonska oblika, ki prekriva zgornje zobe. Obstajajo tudi opornice za športnike, ki jih nosijo na primer košarkarji ali bokserji, otroci, ki se rolajo ali igrajo hokej. Te zaščitne naprave pomagajo preprečiti poškodbe v ustni votlini in zmanjšati škrtanje.
Ne samo zobe: povezanost z drugimi sistemi
Včasih se težave s čeljustnim sklepm ali drugi delomi povezujejo s kako sistemsko boleznijo. Tedaj se del težave, vezan na bruksizem, reši, medtem ko ostali del problemtve ostane. Zato je potrebno pristopiti celostno, pojasnjujejo strokovnjaki. Na voljo so različni načini pomoči, od relaksacijskih tehnik, hipnoze, avtohipnoze, meditacije in drugih oblik sproščanja, ki pomagajo zmanjšati stres.
Otroci in novorojenčki
Naš dojenček je kar naenkrat slišati kot majhen mlinček. Vendar pa brez panike. Približno tretjina dojenčkov enkrat začne škrtati z zobmi, še posebej, ko jim začnejo rasti sprednji sekalci. Če drgnejo robove skupaj, jim to pomaga omiliti boleče dlesni. Jeffrey Janoff, otroški zobozdravnik, pravi: »To da imajo zobe, je za njih nov občutek.« Skoraj vsi dojenčki to navado prerastejo. Dojenja ali other razlogov za bruksizem pogosto ni, vendar se pojavlja, ko otroku izraščajo zobje ali v obdobju stresa.
V primerih otrok se pojavljajo različni vzroki: rojstvo drugega otroka, stres ali pomanjkanje pozornosti. Včasih so koraki rešitve prilagoditve življenjskega ritma in večja čuječnost staršev. Zobozdravniki priporočajo, da se otroku pomaga z zaščitnimi pripomočki, če je to potrebno, in da se spremlja razvoj zobovja ter ugriza. Zdravljenje je pri otrocih pogosto bolj prilagodljivo, ker čeljustna rast in prehod iz mlečnega v stalno zobovje dopuščajo več možnosti prilagajanja.”
Po podatkih strokovnjakov ima 15-30 % otrok težave s škrtanjem zob ali bruksizmom. Najpogostejši vzroki so stres, zunanji dejavniki ali razvojni procesi. Vzrok ni vedno jasen, zato je pomembno spremljati stanje in po potrebi poiskati strokovno pomoč.
Viri in praktične smernice
- Izogibanje ali zmanjševanje stresa: relaksacijske tehnike, meditacija, hipnoza ali avtohipnoza.
- Ustrezna zaščita zob: opornica ali drugi protetični pripomočki, prilagojeni posamezniku.
- Stalno spremljanje ugriza in stanja čeljustnega sklepa pri zobozdravniku.
- Ukrepi doma: pravilno spanje, rutina, obvladovanje čustev in sprostitvene dejavnosti.
- Vključitev ustreznih materialov za dograditev trdih zobnih tkiv ali prosto zobno prevleko, če je primerno.
Dokler ne odpravimo osnovnega vzroka, je zaželeno, da zmanjšamo posledice. Učinkovita opažanja in pravočasna obravnava so ključ do zmanjšanja ali odprave škrtanja z zobmi ter tveganih posledic na zobih, čeljustnem sklepu in mišicah.