Dojenček ima trd kakec: vzroki, prepoznavanje in rešitve

Lena prebava in zaprtje sta pogosti težavi pri otrocih, pogosto pa prebavne motnje in celo zaprtje nastanejo ob uvajanju goste hrane. Najpogosteje je vzrok za zaprtje v prebavi, redkeje gre za bolezen. V slednjem primeru se lahko težave pojavijo že takoj po rojstvu, ko dojenček ne izloči mekonija. Ključno je torej, ali so prebavne težave že vse od rojstva.

Kaj je zaprtje pri dojenčku?

Pri zaprtju gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvajenega izločenega blata. Na splošno pa velja, da novorojenčki v prvih 24 ali 48 urah po rojstvu odvajajo mekonij, zatem se v treh letih počasi naučijo redno odvajati blato. Otroci po tretjem letu povečini kakajo med enkrat in trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.

O zaprtju lahko govorimo, ko otrok ni odvajal štiri ali več dni in ko občuti nelagodje, ko morda izloči nekaj trdih in suhih delcev blata, ko ga napenja, ko ga boli trebušček, ko mu uhaja malo po malo blata, tako da na plenički oziroma na spodnjih hlačkah opazite madeže. Zaradi poškodb zadnjika lahko opazite tudi krvave madeže na blatu.

Klinična definicija in pogostost

Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.

Kako prepoznamo zaprtje?

• trdo blato (bobki, kroglice ali zelo trdi kosi),
• bolečina med odvajanjem blata, ki jo velikokrat spremlja jok,
• neredno ter manj pogosto odvajanje.

Še posebej bodita pozorna, če opazita: večje kose blata, sledi krvi v blatu, napenjanje in trd trebušček, razdražljivost in nelagodje otroka, odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, pogostejše polivanje ali bruhanje.

Zakaj dojenček dobi trd kakec? Vzroki

Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni. Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov; mednje spadajo Hirschsprungova bolezen, hipotiroza, hiperkalcemija, spina bifida, zdravila, ki zapirajo.

Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka lahko vpliva:

• zadrževanje blata zaradi bolečin ali strahu pred odvajanjem,
• prehitro navajanje na kahlico ali stranišče,
• spremembe v prehrani (uvajanje goste hrane, premalo vlaknin),
• spremembe v dnevni rutini (potovanja, vrtci, stres),
• alergija na kravje mleko ali intoleranca,
• prehod z dojenja na nadomestno mleko ali neprimerna priprava formule,
• premalo telesne dejavnosti,
• dedni dejavniki.

Blato: barva, vonj, konsistenca in pomen

Sestava blata je približno 75 % voda, ostalo pa so bakterije in prebavne ostanke. Vonj prihaja iz aktivnosti bakterij; blato, ki se zadržuje dlje, ima močnejši vonj. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka.

Polno dojeni dojenčki imajo običajno blato rumenkaste ali gorčične barve, zrnato ali gladko in brez močnega vonja. Dojeni novorojenčki lahko odvajajo večkrat na dan ali le enkrat na teden; če je blato mehko, običajno ne gre za zaprtje. Pri dojenih je zaprtost manj pogosta kot pri otrocih na formuli.

Konsistenca je zelo pomembna: če se blato kotali (bobki), potem je verjetno pretrdo. Pogostost odvajanja ni tako pomembna kot konzistenca; po 6 mesecih ne bi smelo biti več kot 6 odvajanj dnevno in ne manj kot 1 na teden; vse vmes je običajno.

Hrana, ki zapira in ki pomaga

Z uvajanjem goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki zapira, kot so banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko.

Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje: polnozrnata žita, fermentirani mlečni izdelki, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje (slive, marelice, breskve, hruške, jabolka) in zelenjava (špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt).

Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko ponudite polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki; hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se prekomernemu vnosu mleka, mlečnega riža ali zdroba.

Praktične domače metode za lajšanje zaprtja

Če zaprtost ni hujša in dojenček sicer dobro napreduje, lahko pomagate z naslednjimi ukrepi:

1. Uživanje več tekočin: povečajte vnos vode ali ponujajte nesladkane čaje, juhe, domače kompote. Dojenčki bi morali imeti med šest in osem svetlorumenih urinih plenic dnevno, majhni otroci med štiri in pet.
2. Pogostejše dojenje: izključno dojeni dojenčki lahko odvajajo pogosteje; pri zaprtju poskusite dojiti večkrat.
3. Zamenjava nadomestnega mleka: če je dojenček na formuli, se posvetujte z pediatrom o zamenjavi za formulo proti zaprtju.
4. Povečanje vnosa vlaknin pri začetku goste hrane: jabolka, hruške, slive, ovseni kosmiči, polenta, zelenjava.
5. Redna telesna dejavnost: spodbujajte premikanje, pri dojenčkih razgibajte nogice ( »kolesarjenje«) in nežno masirajte trebušček v smeri urinega kazalca.
6. Topla kopel: lahko sprosti mišice; bodite pozorni, saj se dojenček lahko pokaka v kadi.
7. Masiranje stopal: od pete po notranji strani do blazinice prstov, kot bi pisali sedmico, naj bi pomagalo.

Naravna pomoč pri akutnem stanju

Sladkani kamilični čaj v majhnih količinah (ok. pol decilitra) lahko pri nekaterih dojenčkih pomaga sprostiti črevesje. Če to ne pomaga v nekaj urah ali dneh, pediater pogosto priporoči laktozne sirupe (Lactecon, Portalak), ki delujejo kot mehčalci blata. Glicerinske svečke za otroke lahko pomagajo pri mehčanju in hitro sprostijo blato, vendar se z njimi ne pretirava brez zdravniškega nasveta. Nikoli ne vstavljajte predmetov v rektum otroka za odvajanje!

Kdaj po zdravniško pomoč?

Če vas skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima druge težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Obvezno obiščite zdravnika, če:

• je blato črno, kar lahko nakazuje prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesa,
• je blato rdeče (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika),
• je blato belo (težave z žolčnikom),
• otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine,
• v blatu je sluz ali če so spremembe blata nenadne in povezane s slabim počutjem, bruhanjem ali izgubo teže,
• zaprtje traja dlje od dveh tednov ali se razvija v kronično stanje,
• otrok ima povišano temperaturo, zavrača hrano ali izgublja telesno težo.

Zdravila in preparati - kaj uporabljamo in kako previdno

Pediater lahko priporoči probiotične kapljice, svečke ali mlečne sladkorje kot mehčalce blata. Laktozni sirupi (Lactecon, Portalak) so mehčalci blata in jih je mogoče uporabljati redno (npr. 2,5 ml dnevno), vendar včasih povzročijo več vetrov. Glicerinske svečke delujejo hitro, vendar naj jih starši uporabljajo le po posvetu z zdravnikom ali če drugo ne pomaga pri kratkotrajnem zaprtju.

Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.

Posebne situacije in nasveti iz izkušenj staršev in pediatrov

V številnih vprašanjih se pojavljajo ponavljajoče se situacije: dojenčki, ki dolgo ne kakajo, a so sicer dobrega razpoloženja in lepo pridobivajo na teži, pogosto ne potrebujejo takojšnje intervencije. Če pa otrok kaže znake bolečine, je nemiren, nočno zbujanje ali zavrača hrano, je treba ukrepati hitreje.

Če prehod na gosto hrano povzroči zaprtje, pogosto pomaga vključitev živil, bogatih z vlakninami (slive, hruške, ovseni kosmiči), več tekočine in odstranjevanje živil, ki zapirajo (kuhan korenček, banane, beli riž). Pri dojenih otrocih lahko sprememba v materini prehrani (več vlaknin) prispeva k izboljšanju.

Priporočena konkretna dejanja za starše

1. Opazujte konsistenco blata. Če je mehko, ni zaprtja.
2. Povečajte vnos tekočine (pri dojenih pogostejše dojenje, pri starejših voda/juhe/kompoti).
3. Pri dojenih lahko poskusite s sladkanimi kamiličnimi čaji (približno pol decilitra),
4. Če čaj ne pomaga v nekaj dneh, se posvetujte o laktoznem sirupu (Lactecon/Portalak) z zdravnikom,
5. Za hitro olajšanje lahko po posvetu uporabite glicerinsko svečko,
6. Spodbujajte gibanje, masirajte trebušček in razgibavajte nogice proti trebuščku (kolesarjenje),
7. Izogibajte se živilom, ki zapirajo med uvajanjem goste hrane (banane, beli riž, kuhan korenček, čokolada),
8. Če se stanje ne izboljša ali se pojavi kri, vročina, bruhanje ali izguba teže, takoj obiščite pediatra.

Tabela: Kratek povzetek ukrepov glede resnosti

Zakaj so zgodnje intervencije pomembne?

Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, vendar se lahko razvije v kronično zaprtje, ki vodi do daljših težav: boleče razpoke na koži okoli zadnjika, daljše zadrževanje blata in uhajanje blata. Pri kroničnem zaprtju lahko otrok preide v začarani krog, iz katerega je težko izstopiti, zato je zgodnja ocena in ustrezno zdravljenje pomembna.

Če otroka skrbijo bolečine, nočno budenje zaradi nelagodja ali izguba apetita, se posvetujte s pediatrom. Pediater lahko oceni, ali gre za funkcionalno zaprtje ali redkejši organski vzrok, ter predlaga ustrezno zdravljenje, vključno s probiotiki, mehčalci blata ali dodatnimi preiskavami.

Pomembno opozorilo

Članek je informativen in ni nadomestilo za strokovni nasvet. Nikoli ne dajajte otroku zdravil za zaprtje brez posveta z zdravnikom. Če opazite resne znake (kri, vročina, bruhanje, huda bolečina, izguba teže), nemudoma poiščite pomoč pediatra.

tags: #dojencek #trd #kakec