Dojenček udarjanje z glavo: vzroki in praktični nasveti za starše

Ni redko, da se dojenčki ali majhni otroci nenadoma začnejo zaletavati z glavo ob steno ali tla. Na prvi pogled je to grozno in starši se pogosto sprašujejo »ali je to normalno« in »zakaj moj otrok to počne« - a brez skrbi, to ni nič neobičajnega. Takšno vedenje je pravzaprav precej pogosto, zlasti pri dvoletnikih.

Kako pogosto se pojavlja in koliko traja ta faza

Takšno obdobje se najpogosteje pojavi pri eno- ali dvoletnikih. Ta faza lahko traja le nekaj mesecev, včasih pa se vleče več let. Pravijo, da večina otrok s tem početjem preneha s tremi leti starosti. Strokovnjaki menijo, da to fazo prebrodi več kot 20 odstotkov otrok. Ta faza traja nekaj mesecev, včasih se lahko podaljša tudi na več let, vendar ni vzroka za strah.

Glavni vzroki udarjanja z glavo

• Ritmično udarjanje z glavo otroke pravzaprav umirja, zato običajno to počnejo, ko so vznemirjeni, razočarani, jezni ali prestrašeni.
• Čeprav se morda sliši čudno, veliko otrok udarjanje glave ob steno zaradi enakomernega ritma pomirja in pomaga pri sprostitvi.
• Če vaš otrok trpi zaradi vnetij ušes ali druge fizične bolečine, mu to pomaga olajšati simptome.
• Mnogi otroci s tem izrazijo svoja čustva, jezo in frustracije. Vaš otrok ne ve, kako je mogoče nadzorovati svoja čustva in jih ustrezno izraziti. Torej uporablja fizično nasilje - proti drugim ali proti sebi.
• Otroci, ki hrepenijo po pozornosti, se včasih zatečejo k nenavadnim načinom, da pozornost dobijo. Vaš otrok se bo hitro naučil, da ste mu posvetili svojo polno pozornost, ko udari z glavo ob steno ali tla.
• V redkih primerih je udarjanje z glavo ob steno povezano tudi z avtizmom in drugimi motnjami. Če menite, da bi bil lahko vzrok v tem, obiščite zdravnika.

Kdaj gre za poškodbo in kaj je treba vedeti o udarcih v glavo

Žal je vsak udarec v glavo ali padec na glavo škodljiv za dojenčke, otroke in odrasle. Ni neke varne višine, do katere bi jo glava še dobro odnesla. Včasih je že pol metra smrtna višina, nekateri pa so preživeli tudi padec z balkona. Pri vsakem udarcu odmre nekaj tisoč ali milijonov možganskih celic, in če je udarcev preveč, celic zmanjka.

Na srečo dojenčki zelo dobro prenesejo udarce v glavo. To jim omogoča posebna oblika lobanje. Sestavljajo jo številne kosti, ki med seboj še niso zrasle. Mečavi in špranje med kostmi delujejo kot amortizerji.

Ločiti moramo enkraten udarec v glavo od ponavljajočih se manjših udarcev. Močan udarec ali padec na glavo z višine lahko povzroči krvavitev v možgane. Pogosti, tudi manjši udarci v glavo lahko pustijo posledice. Prav tako je nevarno, če otroka stresamo za ramena in glava opleta na tankem, šibkem vratu.

Kdaj k zdravniku?

• Takoj, če je otrok ob padcu izgubil zavest ali se mu po padcu spreminja stanje zavesti.
• Če opažate spremembe: pretirana zaspanost, neobičajna zmedenost, močan glavobol, slabost ali bruhanje, motnje vida, dihanja, ravnotežja, krvavitev iz ušes, iztekanje tekočine iz nosu.
• Če se otrok ob poškodbi glave ne normalno obnaša v 72 urah po poškodbi, poiščite zdravniško pomoč.

Ko se padec že zgodi, je razen obiska zdravnika malo drugih možnosti za ukrepanje. Nezavestnega poškodovanca položite v bočni položaj in pokličite 112. Pri poškodbah glave je največja skrb, da ne bi prišlo do poškodbe možganov, kar je sicer zelo redek, a resen zaplet.

Prva pomoč po udarcu v glavo

• Buško hladite, če to za otroka ni preveč boleče. Dovolj je, da v krpo zavijete nekaj hladnega iz zamrzovalnika.
• Buške nikoli ne potiskajte nazaj. Buško opazujte, če se morda veča. Pozorni bodite tudi ali je kje na glavi še kakšna druga poškodba (rana ali vdolbina).
• V 48-72 urah po udarcu v glavo naj otrok počiva, v zatemnjenem prostoru in naj ne gleda v ekran.
• Opazujte dihanje in ob morebitnih spremembah takoj poiščite zdravniško pomoč.

Kako se kot starši odzvati, ko otrok udarja z glavo

Obično to počnejo otroci z viškom energije, ki je niso imeli možnosti porabiti, pa to skušajo narediti z udarjanjem z glavo. Če torej otrok pogosto udarja z glavo ob steno ali tla, mu omogočite redno telesno dejavnost, da se odvečna energija ne kopiči v otroku.

• Vsak dan naj bo čim bolj aktiven, da porabi vso v njem nakopičeno energijo.
• Nekateri tolčejo z glavo ob steno, ker jih ta ritem uspava. Domislite se drugačnega rituala pred spanjem. Nekateri otroci se z ritmičnim udarjanjem glave uspavajo. Prepričajte se, da ima vaš otrok stalni ritem spanja in da ne bo šel spat preutrujen in preobremenjen.
• Skušajte se več posvečati otroku, vendar ne, ko že udarja z glavo, ampak prej, da do tega dejanja sploh ne bi prišlo.
• Ob udarjanju z glavo pazite, da se otrok ne poškoduje. Nastale bodo sicer majhne buške in otrok bo ob bolečini prenehal početi to.
• Ko se začne udarjati, mu dajte kaj v roke ali prični peti pesmico in ga vprašaj, koliko je velik… v glavnem preusmeri pozornost.

Preusmerjanje pozornosti in jasna pravila

Pri many primerih se izkaže, da preusmerjanje pozornosti deluje odlično. Takoj, ko vidim, da bo začel z udarjanjem ob tla, spremenim temo in njegovo pozornost preusmerim na kakšno njegovo igračko, knjigico ali katerikoli drug predmet. Obnese se! Tako mineva že več kot en teden, ko butanja ob parket ni bilo na sceni.

Ob otrokovem izbruhu poskušamo ohraniti miren ton in trdno vztrajamo pri svojem, ob tem pa mu pokažemo, da ga razumemo, sprejmemo njegova čustva (npr. »Razumem, da si zelo jezen, ker bi se še rad igral, to je res zelo dober tobogan. Želiš, da pridemo spet jutri?«). Otroku ne govorimo, naj bo priden, kaj točno to pomeni? Raje mu postavljajte jasna pravila, kaj naj stori.

Pogosto mu omogočajte izbiro med dvema za vas sprejemljivima opcijama (kaj bi raje oblekel, jedel, se igral), tako bo imel občutek nadzora nad situacijo. Pri tem si lahko pomagamo s »pravilom mrtvaka«, ki kot učinkovita opredeli pravila, ki jih mrtvak ne more izpolniti (npr. »primi me za roko«, »pridi sem«, raje kot »ne brcaj«, »bodi pri miru« ipd.).

Praktični primeri iz izkušenj staršev

Imam 1,5 let starega otroka, ki se od tega vikenda nenavadno vede. Če je razburjen, siten, včasih pa kar tako se začne z eno ali obema rokama udarjati po glavici. In to tako močno, da kar ploska. Če ga dvignem in stisnem k sebi, včasih neha, včasih ne ali začne udarjati mene po glavi. Nimam pojma kaj to sproži oz. kaj bi rad povedal.

Pri nas je bilo to parkrat, ko je bil na previjalni mizi. V bistvu je bil že kar zaspan in se posledično začel z obema rokama tepsti po glavi. To je sicer trajalo ene par sekund, nato pa je itak šel spat. Svetujem ti, da udarjanju ne posvečaš posebne pozornosti, ker bo potem to še bolj počel.

Nas je imel tudi obdobja ko se je, sploh ko je bil jezen in trmoglav, kar tepel po glavi. Ce sem ga hotela ustaviti, sem jih pa jaz dobila, pri meni je pa govoril: »Mami, bum po glavi.« To je trajalo kaksen mesec in potem je minilo. Ko sem mu govorila, da to ne sme, ni nic pomagalo dokler je bil trmast. Ko je »napad« minil, sva se pa potem lepo pogovorila, da se tepst ne sme in da je to grdo, pocasi se je potem to nehalo.

Pri Jakcu se je obdobje udarjanja z glavo ob tla začelo že pri enem letu starosti. Izgledalo je precej nedolžno, na trenutke smešno. Pred parimi tedni pa se je začelo jovo na novo in postajalo je vse hujše. Jaka ima celotno čelo v modricah in ja, kot vsako mamico, je tudi mene začelo skrbeti. Najprej sva poskusila z ignoriranjem in kreganjem, kar seveda ni obrodilo sadov. Jaka se je še bolj butal ob tla, še bolj jokal. Potem pa sem se odločila, da bom vsakič, ko bom videla, da je v pripravljenosti za butanje z glavo ob tla, to dejanje preprečila. Tako da preusmerim njegovo pozornost na druge stvari. In to dejansko pomaga!

Kdaj iskati strokovno pomoč

V redkih primerih se butanje z glavo izkaže za motnjo. Če sumite na njo, se posvetujte z izbranim pediatrom. Če se začne otrok čudno obnašati, se zapira vase in se vse pogosteje zaletava z glavo ob steno ali tla in se potopi v občutek, ki mu ga daje ritmično udarjanje, je čas za pogovor s strokovnjaki.

Če se vam zdi, da je udarec v glavo hujši od blage poškodbe, ali če opazite katerega od zgoraj naštetih simptomov, pojdite k pediatru ali poiščite nujno medicinsko pomoč. Najbolje je, da otroka pregleda strokovnjak in potrdi, da je z njim vse v redu oz. se odloči za nadaljnje korake pregleda in napotitev v bolnišnico: rentgensko slikanje, CT slikanje, ki pokaže morebitne poškodbe možganov.

Preprečevanje nezgod doma

Veliko več lahko naredite pri preprečevanju nesreč. Vsakič, ko dvignete otroka v naročje ali ga odložite na višini, pomislite, ali je otrok varen. Iz okolice odstranite morebitne nevarne kose pohištva, zaščitite nezavarovane stopnice, police, okna in ograje, kamor bi lahko otrok zlezel in se poškodoval.

Mamice pogosto v joku priznajo, da so otroka le za kratek hipec pustile na previjalni mizi, pa se je že zvalil na tla! Do tistega dne se še nikoli ni sam obrnil! Zato smo tu odrasli, da predvidimo otrokove reakcije. Najboljše zavarovanje je vaše ravnanje.

Psihološki in vzgojni vidiki

Opisano vedenje se pojavljajo v drugem in tretjem letu, ko malčki postajajo vse bolj samostojni, med otroki pa so seveda tudi velike medosebne razlike. Stvari, ljudi in dejavnosti hočejo, kmalu za tem pa jih lahko že zavračajo. S tovrstnimi vedenji vadijo svojo lastno izbiro, voljo in pridobivajo spoznanja o samostojnosti. Odrasli to otrokovo vedenje usmerjamo glede na socialna pričakovanja, a pazimo, da ne bi pri tem pretirano zavirali njegovo samostojnost.

Pomembno je, da ohranimo realistična pričakovanja do otroka. Bodite fleksibilni in situacije poskusite predvideti vnaprej. Pomembno je, da pravil ni preveč in da smo pozorni na otrokovo ustrezno obnašanje - če tega večkrat pohvalimo, ga bo otrok pogosteje pokazal.

Priporočila na kratko (hitri nasveti)

1. Preverite, ali otrok ni lačen, utrujen ali bolan (npr. vnetje ušes).
2. Zagotavljajte dovolj gibanja in igre čez dan.
3. Vzpostavite umirjen večerni ritual, da se ne uspava z udarjanjem glave.
4. Preusmerjajte pozornost ob prvih znakih napetosti (igrača, pesmica, možnost izbire).
5. Ne nagrajevajte vedenja s pretirano pozornostjo, ko do udarjanja pride; hkrati pa poskrbite za čustveno bližino in razumevanje.
6. Če sumite na avtizem ali drugo motnjo, se posvetujte z zdravnikom.
7. Ob resnem udarcu ali spremembah v obnašanju takoj poiščite zdravniško pomoč.

Držim pesti, da bo napornih situacij čim manj. Tolažite se lahko, da na ta način razvija svojo močno voljo, ki mu bo v življenju pogosto še kako prav prišla.

tags: #dojencek #udarja #z #glavo