Povišana telesna temperatura je obrambni mehanizem telesa, saj se preko povišane temperature telo spopade s povzročitelji bolezni in jih skuša uničiti. Najbolj značilen simptom, ki je pokazatelj, da gre pri otrocih bodisi za virusno ali bakterijsko okužbo, je zagotovo vročina. Vročina je simptom in ne bolezen; poveča delovanje imunskega sistema in pospeši imunske procese, zato zbijanje vsake nekoliko povišane temperature ni smiselno.
Kdaj začeti zniževati vročino
Normalna telesna temperatura je pod 37,2 °C, merjeno pod pazduho. Če naraste nad to vrednostjo, pa govorimo o povišani telesni temperaturi ali vročini. Začnemo jo zniževati, ko preseže 38,5 °C, merjeno pod pazduho. Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C.
Glavni cilji ukrepov
- Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje.
- Znižujemo jo tudi, da zmanjšamo izgubo tekočine, saj se pri vročini poveča potenje in izguba elektrolitov.
- Zniževanja se lotimo preudarno - pri zdravih otrocih, ki so živi in dobro pijejo, znižujemo le, če vročina preseže 38,5-39,0 °C ali če otrok čuti izrazito nelagodje.
Opazovanje in merjenje temperature
Najbolj primerno merjenje telesne temperature tako za dojenčke kot za starejše otroke je pod pazdušno arterijo; merimo z elektronskimi termometri in pri tem upoštevamo mirno stanje otroka. Pri merjenju v ušesih je mejna vrednost višja za približno 1 °C. Pri novorojenčkih telesno temperaturo merimo z elektronskim termometrom pod pazduho. Čelni kemični termometri so nezanesljivi.
Osnovni domači ukrepi (fizikalne metode)
Za zniževanje visoke telesne temperature si lahko pomagamo z zdravili ali s fizikalnimi metodami, kot so obkladki in kopeli. Pomembno je prezračevanje sobe in vzdrževanje sobne temperature med 20 in 22 °C (priporočila so za dojenčke nekoliko nižja: temperatura prostorov naj bo 18-19 °C), otrok naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov in je pokrit le z lahko bombažno odejo.
Mlačna kopel
Otroka položimo v vodo, ki ima 36-38 °C (za dojenčka običajno 36-37 °C). Hitro začnemo z dodajanjem hladne vode, tako da v 5 minutah vodo ohladimo na 30-33 °C (druga navodila omenjajo ohlajanje vode na 32 °C). Otroka hladimo 5 do 15 minut. Če močno joka ali ga trese mrzlica, postopek prenehamo. Nato otroka hitro zavijemo v odejo, da se ne prehladi, in ga položimo v posteljo.
Mlačni obkladki (oviti in brisanje)
Mlačni obkladki dajemo na čelo, pod pazduhe, na dimlje ali otroka zavijemo v mlačno ožeto rjuho (30-33 °C), čez pa ovijemo suho rjuho. Golega otroka ovijemo v mlačno ožeto rjuho in jo nadomestimo s suho. Tako otroka pustimo približno 5 minut (postopek lahko ponovimo 2-3-krat). Mlačne obkladke ali brisanje z mlačno vodo zaradi izhlapevanja delujejo hitreje kot kopeli. Hlajenje temelji na principu izhlapevanja vode s površine kože, zato so mlačni postopki učinkoviti, vendar jih uporabljamo šele, ko je vročina dosegla vrhunec.
Kisovi obkladki in naravna sredstva
Kisovi obkladki so v ljudski praksi pogosti (obkladke iz kisa na noge, menjavanje vsakih 10 minut). Nekateri viri poudarjajo, da je učinek pravilnih mlačnih ovitkov tisti, ki dejansko deluje, in da je uporaba kisovih obkladkov za dojenčke lahko preagresivna. Druge naravne metode omenjajo obloge iz krompirja ali hrena ter uživanje čajev, ki spodbujajo potenje (npr. bezgov čaj) in tople napitke z limono in medom. Pri dojenčkih na naravna sredstva pazimo in se posvetujemo z zdravnikom.
Zdravila (antipiretiki)
Zdravila, ki znižajo povišano telesno temperaturo, imenujemo antipiretiki. Antipiretiki so hkrati tudi analgetiki in ublažijo bolečino. Najpogosteje uporabljen antipiretik je paracetamol. Paracetamol je pogosto dosegljiv v sirupih in svečkah (Lekadol, Calpol, Daleron, Panadol ipd.) ter se lahko uporablja pri vseh starostnih obdobjih, z večjo previdnostjo pri bolnikih z jetrnimi okvarami. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo paracetamol, ibuprofen in diklofenak.
- Paracetamol: 10 mg/kg telesne teže na 4 ure ali 15 mg/kg na 6 ur; oralna uporaba ima prednost pred rektalno, saj ima bolj predvidljivo absorpcijo.
- Ibuprofen: 5-7,5 mg/kg na 6-8 ur; ne uporabljamo pri dojenčkih mlajših od 6 mesecev brez posvetovanja.
- Diklofenak rektalno lahko uporabimo izjemoma (1-2 mg/kg/dan v 2-3 odmerkih) pri bruhanju in neučinkovitosti ostalih sredstev.
Paracetamola in ibuprofena otrokom z vročino ne smemo ponuditi hkrati ali jih rutinsko izmenjevati brez jasnih navodil; možnost napake pri odmerjanju se poveča. Antipiretiki ne preprečujejo vročinskih krčev in jih ne smemo uporabljati izključno za to vlogo. Pri otrocih z noricami in kadar vročina traja več kot tri dni je previdnost pri uporabi nesteroidnih antirevmatikov priporočljiva.
Rehidracija in prehrana
Vsekakor je nujno nadomeščanje izgubljene tekočine, ki se pri vročini izgublja s potenjem. A zgolj tekočina ni dovolj; izgubljajo se tudi elektroliti. Zato je priporočljivo dodajanje elektrolitov v obliki rehidracijske soli (ORS). Pri dojenčkih in majhnih otrocih je ključno pogosto dojenje; otroku ponudimo tudi prekuhano vodo ali pripravek z rehidracijsko soljo po požirkih. Če otrok zavrača ORS, lahko elektrolite nadomestimo s soljo v hrani (zelenjavne juhe, slano pecivo, banane).
Opazovanje in opozorilni znaki - kdaj k zdravniku
Starši naj dobro opazujejo otroka; če se vam zdi, da je resno bolan, prizadet, premalo pije, je pretirano zaspan ali vas stanje skrbi, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Obisk pri zdravniku je nujen pri:
- dojenčkih mlajših od 3 mesecev z vročino nad 38 °C;
- otrocih mlajših od 6 mesecev z vročino nad 39 °C;
- otrocih s temperaturo nad 40 °C;
- otrocih, ki so apatični, slabo pijejo ali imajo znake dehidracije;
- če se pojavi neiztisljiv izpuščaj, konvulzije ali drugi resni znaki.
Preprečevanje in skrb v domačem okolju
Otroke poskušamo čim manj izpostavljati potencialnim virom okužbe; pogosto umivanje rok in uporaba robčkov za enkratno uporabo pomagata preprečevati širjenje okužb. Otroci, mlajši od šestih mesecev, naj bodo čim več časa s doječo materjo ali s prilagojenim mlečnim pripravkom, saj mleko daje potrebna hranila. Temperatura v prostoru naj bo udobna, zračenje pa redno. Pri dojenčkih je koristno poznati njihovo osnovno telesno temperaturo, da lažje prepoznamo odstopanja.
Praktični nasveti za starše - korak za korakom
- Merite temperaturo pravilno (pod pazduho z elektronskim termometrom; pri ušesnem merjenju upoštevajte konturo).
- Če je vročina blago povišana (pod 38,5 °C) in je otrok živahen in pije, opazujte in nudite počitek ter tekočino.
- Če vročina preseže 38,5 °C ali je otrok prizadet, začnite z domačimi ukrepi: mlačna kopel ali mlačni obkladki, povečajte vnos tekočine.
- Če splošni ukrepi ne zadoščajo ali je otrok nerazpoložen, ne je, bruha ali kaže znake dehidracije, posvetujte se z zdravnikom in po njegovem nasvetu uporabite antipiretik (paracetamol ali ibuprofen glede na starost/težo).
- Vedno upoštevajte navodila za odmerjanje glede na težo otroka in preberite priložena navodila k zdravilu.
Midi - od šestih mesecev do kobacanja
Dodatne informacije o zapletih
Vročinski krči so eden izmed morebitnih zapletov povišane telesne temperature; nastanejo zaradi nezmožnosti prilagoditve nezrelih otrokovih možganov na nenaden hiter porast telesne temperature in ne zaradi same višine temperature. Najpogosteje se pojavljajo med 6 mesecem in 6 letom starosti. Zato moramo biti pri otrocih izjemno previdni. Če je otrok nagnjen k vročinskim krčem, je smiselno začeti zniževanje temperature že prej in se posvetovati z zdravnikom.
Upoštevajte poverjene strokovne napotke
Priporočila strokovnih društev poudarjajo, da zniževanje vročine uporabljamo predvsem za izboljšanje počutja otroka in zmanjšanje tveganja dehidracije. Antipiretike uporabljamo premišljeno in v pravih odmerkih, pri tem pa se izogibamo samostojnemu izmenjevanju več zdravil brez navodil. Vedno se posvetujte z zdravnikom pri dojenčkih in pri sumu na resnejšo okužbo.
Hiter pregled praktičnih priporočil
- Merite pod pazduho z elektronskim termometrom.
- Za domače hlajenje uporabljajte mlačne obkladke, mlačne kopeli ali brisanje z mlačno vodo.
- Za antipiretike izberite paracetamol kot prvo izbiro; ibuprofen po potrebi in glede na starost.
- Nadomeščajte tekočino in elektrolite (ORS pri driski/bruha).
- Pokličite zdravnika ob znakovih dehidracije, zelo visoki vročini ali spremembi vedenja.
Starši, skrbniki in zdravniki smo odgovorni za zdravje otrok; pri tem sodelujemo, si zaupamo in pomagamo. Vi, kot otrokovi starši ali skrbniki, pa ga tudi najbolje poznate, zato hitro ukrepajte, če se vam zdi otrok resno bolan.