Zapora dihalne poti s tujkom je redek, a zelo dramatičen dogodek, ki lahko brez hitrega in pravilnega ukrepanja vodi do resnih posledic, vključno s smrtjo. Zato je ključnega pomena, da starši in skrbniki vedo, kako prepoznati to nevarno stanje in kako pravilno ukrepati. Čeprav se zdi, da je to redkost, se lahko zgodi vsakomur in v vsakem trenutku, zato je nujno biti pripravljen.
Kako prepoznamo, da se dojenček ali otrok duši?
Prvi znaki, da se dojenček ali otrok duši zaradi tujka v dihalnih poteh, so lahko hitro opazni. Mednje spadajo nenaden kašelj, davljenje, piskanje ob dihanju ali hripanje. Če se otrok med hranjenjem ali igro nenadoma začne tako odzivati, hkrati pa nima drugih znakov bolezni, je treba pomisliti na možnost zapore dihalne poti.
Obstajata dve glavni vrsti zapore:
- Blaga zapora: otrok še vedno kašlja učinkovito, lahko govori in zajame sapo. Ključnega pomena je, da kašelj spodbujamo in otroka budno opazujemo, saj se lahko stanje hitro poslabša v popolno zaporo.
- Huda zapora: otrok ne more govoriti, neučinkovito kašlja ali sploh ne kašlja, ne more zajeti sape, je poten, bled in modrikast v obraz. To je življenjsko nevarno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
Prvi koraki ob sumu na tujka v dihalnih poteh
Prvi korak ob sumu na zaporo dihalne poti je, da preverite ustno votlino. Če vidite tujek, ga poskusite z enim samim potegom s prstom odstraniti. Nikoli ne poskušajte večkrat, da tujka ne potisnete globlje. "Tega ne poskušamo večkrat, saj obstaja velika nevarnost, da bomo tujek porinili še globlje v dihalno pot, posledično bomo dihalno pot popolnoma zaprli," opozarja strokovni sodelavec za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije Željko Malić.
Če kašelj ni bil uspešen, otroka nagnemo naprej in ga močno in ostro udarimo med lopaticami. Preverimo, če je tujek zletel ven. Če tudi po petih udarcih med lopaticama tujek ni izločen, pri otroku (starejšem od 1 leta) izvedemo do 5 Heimlichovih stisov v trebuh. Pri dojenčkih (do 1 leta) Heimlichovega manevra ne izvajamo.

Algoritem ukrepanja pri dojenčku (mlajšem od 1 leta)
- Preverite ustno votlino: če vidite tujek, en sam poskus z prstom za odstranitev.
- Če tujka ne vidite ali je ne morete odstraniti, dojenčka položite na svojo podlaht ali v naročje na trebušno stran z glavico rahlo nagnjeno navzdol. Podprite mu glavo ob kotu spodnje čeljusti.
- Izvedite do pet udarcev med lopaticama s peto dlani. Po vsakem udarcu preverite ustno votlino.
- Če udarci niso učinkoviti, dojenčka obrnite na hrbet, še vedno z glavo nižje od telesa. Poiščite mesto za pritisk na prsnico (spodnja tretjina prsnice, približno za prst širine nad ksifisternumom) in izvedite pet sunkovitih pritiskov na tem mestu.
- Nadaljujte izmenično s cikli petih udarcev po hrbtu in petih pritiskov na prsnico, dokler se tujek ne izloči ali dojenček ne izgubi zavesti.

Algoritem ukrepanja pri otroku (starejšem od 1 leta)
- Preverite ustno votlino: če vidite tujek, poskusite previdno odstraniti z enim potegom.
- Če tujka ne vidite, otroka postavite rahlo nagnjenega naprej in izvedite do pet udarcev med lopaticama s peto dlani.
- Če udarci niso učinkoviti, se postavite za otroka in izvedite do 5 Heimlichovih stisov - pest dominantne roke položite v dlan druge roke med žličko in popek otroka ter sunete proti sebi in navzgor. Pazite, da ne pritiskate na ksifoidni del.
- Ponovite cikle 5 udarcev in 5 stisov do odstranitve tujka ali do izgube zavesti.

Ko otrok izgubi zavest
Če otrok izgubi zavest, ga položimo na trdo, ravno podlago. Zakličemo na pomoč ali pošljemo koga po njej. Nato odpremo dihalno pot in skušamo izvesti 5 umetnih vdihov. Če se otrokov prsni koš po vdihu ne dviguje, poskušamo popraviti položaj sprostitve dihalne poti. V primeru, da po petih umetnih vdihih ni otrokovega odziva (premikanje, kašljanje, spontani vdihi), nadaljujemo z zunanjo masažo srca po protokolu za oživljanje.
Preden pokličemo pomoč (če to še ni bilo storjeno), eno minuto izmenjaje izvajamo zunanjo masažo srca in umetno dihanje po protokolu za oživljanje. Ko pred izvajanjem umetnih vdihov odpremo dihalno pot, na hitro pogledamo, če je v ustih tujek. Če je, ga skušamo odstraniti z enim samim poskusom z enim prstom.
Tujek v očesu
Kdaj klicati nujno medicinsko pomoč (112)?
- Če je ogroženo otrokovo življenje (izguba zavesti, prenehanje dihanja).
- Če tujka iz dihal na opisan način ne uspemo odstraniti.
- Vsakega otroka, pri katerem smo izvajali sunke v trebuh ali pritiske na prsni koš, je treba napotiti na pregled k zdravniku zaradi možnih poškodb notranjih organov.
Preprečevanje: kaj pa lahko naredimo doma in v okolju otrok?
- Varnost hrane: Otrokom, mlajšim od treh let, nikoli ne dajajte drobnih oreškov, semen, trdega bonbona, žvečilnega gumija ali celih kosov trde hrane, kot so grozdje ali kosi jabolk. Vse trde hrane narežite na majhne koščke. Nikoli ne dajajte hrane otrokom med vožnjo v avtomobilu ali med igro.
- Nevarni predmeti: Majhne predmete, kot so kovanci, frnikole, gumbi, majhne igrače, deli igrač, pokrovčki kemičnih svinčnikov, nakit in baterije, hranite izven dosega majhnih otrok. Redno pregledujte okolico in odstranjujte morebitne nevarnosti.
- Nadzor: Otroke, mlajše od pet let, med hranjenjem vedno budno nadzorujte.
- Izobraževanje: Sodelujte na tečajih prve pomoči, kjer se lahko naučite pravilnih postopkov in izvedbe prijemov. Pravilnih postopkov in izvedbe prijemov se lahko naučite na tečajih prve pomoči na enotah Rdečega križa in drugih organizacijah.
Pomembne opombe in opozorila
- Nikoli nikomur ne smete zariniti prsta v grlo, četudi se duši. Tako lahko namreč zelo poslabšamo stanje ali celo ogrozimo življenje.
- Tega ne poskušamo večkrat, saj obstaja velika nevarnost, da bomo tujek porinili še globlje v dihalno pot.
- Pri dojenčkih ne izvajamo pritiska na trebuh (Heimlichovega manevra) zaradi velikega tveganja za poškodbe trebušnih organov.
- Če je kašelj učinkovit, ga spodbujamo in ne izvajamo zunanjih manevrov, saj je kašelj pogosto dovolj učinkovit, da izloči tujek.
Najpogostejši tujki in skupine z večjim tveganjem
Otroke najbolj ogrožajo zadušitve s hrano, med njimi so pogosti: zrezek, piščanec, bombon, grozdje in hrenovka v štručki. Tujki so lahko tudi kosi igrač, kovanci, frnikole, pokrovčki kemičnih svinčnikov, manjši nakit in baterije. 85 % otrok, ki aspirirajo tujek, je mlajših od treh let.
Večina tujkov se pogosteje najde v prebavilih kot v dihalih, vendar so življenjsko ogrožajoči predvsem veliki delci, ki zamašijo zgornje dihalne poti. Najnevarnejši so tujki, ki ustanejo na ravni grla - ti naredijo popolno zaporo dihalne poti.
Zakaj je znanje prve pomoči pomembno?
Zapora dihalne poti je izredno dramatična situacija, ki zagotovo starše spravi v hudo stisko. Poznavanje postopkov prve pomoči je edina rešitev. Dobro je vedeti in biti pripravljen, saj nesreča res nikoli ne počiva. Pravilne postopke in izvedbo prijemov se lahko naučite na tečajih prve pomoči; osnovne informacije o nudenju prve pomoči lahko pridobite na številnih brezplačnih delavnicah ob dogodkih, kot so Teden Rdečega križa in Svetovni dan prve pomoči.
| Starostna skupina | Najpogostejši tujki | Posebnosti ukrepanja |
|---|---|---|
| Dojenčki (do 1 leta) | Sluz, delci hrane, majhni deli igrač | Udarci med lopaticami + pritiski na prsnico (ne na trebuh) |
| Malčki (1-3 leta) | Lešniki, arašidi, koščki jabolka, grozdje | Udarci po hrbtu in Heimlich (prilagojena moč) |
| Starejši otroci in odrasli | Hrana, proteze, kovanci | Udarci po hrbtu in Heimlichov manever |
Zapora dihalne poti je lahko smrtna, zato je izredno pomembno, da znamo nevarno stanje dušenja prepoznati in takoj ukrepati. V takih trenutkih je treba ohraniti mirno kri in trezno ter zbrano ukrepati.