Malčki in starejši otroci pogosteje jokajo zaradi doživetih frustracij, torej žalosti ali jeze, ki jo občutijo v različnih situacijah. Jok lahko pričakujemo v situacijah separacije, ob zavedanju, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj jih straši ali moti. Dojenčki že izražajo potrebe z vedenjem, čeprav še ne govorijo, in način jokanja odraža njihovo stanje ter razvojne mehanizme samoregulacije.
Jok ob vstopu v vrtec in separacijska stiska
Jok otroka ob vstopu v vrtcu je del splošne separacijske oz. ločitvene stiske, ki je pričakovan odziv otroka, ko se mora ločiti od starša ali skrbnika. Običajno se pojavi v starosti od 6. do 8. meseca in lahko v različnih oblikah traja do 5. leta ali celo dlje. Ob vključevanju otrok v vrtec je pomembno biti odziven na njegove potrebe in mu nuditi pomembno podporo pri prehodu. Smiselno je, da se torej otroku omogoči postopno uvajanje vrtec.
Otroku pokažite, da razumete njegovo stisko. Če joče, ga skušajte pomiriti. Pred odhodom v vrtec preživite skupaj nekaj kakovostnega časa (npr. pojte z otrokom pesmi, igrajte se, objemajte se). Naj ima v spominu čim več lepih trenutkov. Ob prihodu ga spodbudite k raziskovanju, igri in spoznavanju novega okolja ter se dogovorite z osebjem, na kakšen način ga lahko pomirijo. Če je otrok navezan na katero od igrač, naj jo vzame s sabo; če je res neutolažljiv, naj ima s sabo kaj vašega (npr. robec, šal).
Pred odhodom otroku predstavite način, na katerega ga boste zaupali v varstvo, da bodo vse prihodnje situacije zanj kar najbolj predvidljive. Bodite pozorni na to, da se ne boste tem, ki so zanj težke, izogibali, saj je prav, da o njih govorite. V kolikor boste sami pomirjeni, bo mirnejši tudi otrok. Držite se dogovorjenega (npr. če se dogovorite, da pridete takoj po kosilu ponj, to tudi storite).
Izražanje hotenja, trme in čustvena regulacija
Zavedati se je treba, da so v posameznem razvojnem obdobju intenzivnejši izbruhi trme povsem pričakovani in normalni. Otrok dejansko z vsakim od njih kaže določeno mero svoje stiske. Ta ga lahko preplavi, ker nima dostopa do igral ali kakšne od igrač, lahko gre za povsem nepomembno reč, ki je v nasprotju z njegovim hotenjem. Ker se nekatere nevrološke funkcije šele razvijajo, malček še ni zmožen samoregulacije, čustvena stiska ga torej povsem preplavi. Otrok tako v vsakem primeru potrebuje v prvi fazi pomiritev s strani odrasle osebe, saj v trenutkih, ko ga tako intenzivno preplavi stiska, ni zmožen z vami sklepati kompromisov. Ko se pomiri, je čas za pogovor in dogovor.
Običajno v teh primerih tudi odrasli začutite stisko, še posebej, če se to dogaja na javnem mestu. Pomembno je zato najprej znati pomiriti tudi sebe in si, če je le mogoče, vzeti dovolj časa za ustrezno reakcijo in rešitev situacije. Kako obvladovati čustva? Osnovni nasvet staršem je, da najprej dovolijo sebi izraziti svoje občutke. To pomeni, da ni dovolj, če z otrokom delite samo veselje in radost, ampak da ni napak, če so priča tudi naši žalosti in jezi. Tako postanejo primeri izražanja čustev razumljiv in normalen del družinskega življenja.
Kako spodbujati zdravo izražanje čustev
Kot starši imate predvsem to nalogo, da se trudite otroku biti vzgled in mu s kar najbolj sprejemljivimi oblikami izkazovanja lastnih čustev dovoliti izražanje njegovih. V veliko pomoč so poučne zgodbe in igre vlog, s pomočjo katerih otroku predstavite različne oblike izkazovanja čustev ter z njimi spodbudite pogovore na to temo. Dojenčki še ne znajo govoriti, vendar s svojim vedenjem okolici sporočajo, kako se počutijo. Pri dojenčku lahko opazimo različne vrste joka, jakost, trajanje in višino glasu pa sta odvisni od vzroka.
Pomembno je, da se odzovete na dojenčkov jok ter skušate ostati mirni. Približajte se mu, da vas lahko vidi, ga pogledajte, nagovorite, dotaknite se ga in položite roko na njegov trebuh. Nekateri dojenčki v določenih obdobjih jokajo veliko, dolgo in neutolažljivo. Ko poskusi tolažbe niso uspešni, se starši lahko počutijo nemočne ali čustveno izčrpani. Dobro poskrbite zase in za otroka; globoko dihnite, premaknite se v drug prostor, manjka voda, in se vrnite k dojenčku.
Spanje, prebujanje in jok
Spanje je ena največjih tem, ki starše združuje ali razdružuje. Otrok se zbudi z jokom; vzroki prebujanja so lahko spalna inercija, čustvena razdražljivost ali nenormalno dolgo spanje. Spalna inercija je občutek omotičnosti in zmedenosti po prebujanju, pri otroku pa se največ pokaže kot jok, razdražljivost ali težave z uravnavanjem razpoloženja. Z raziskavami o spancu je povezano, da naj bi bila dolžina dremeža omejena na približno 25 minut, da se prepreči globok spanec ali spalna inercija.
Nekatere parasomnije, kot so konfuziorske arousale, so pogoste pri dojenčkih in malčkih ter povzročijo, da se otroci zbudijo z jokom, razburjeni ali nepoočakovano vznemirjeni. Gre za običajno, razvojno fazo, ki jo otroci prerastejo, ko spoznavajo, da so mamina prisotnost in vzpostavljanje varnostnih povezav tudi, če jih ni neposredno v vidnem polju. Igre skrivalnic so lahko koristne pri utrjevanju razumevanja, da mama ostane prisotna, tudi če jo ne vidijo.
Ako opazite, da se utrujenost, razdražljivost ali zmedenost nadaljuje ves dan, je to lahko znak, da se dogaja nekaj drugega. Zdravstvena ali perinatalna podpora je lahko koristna, zlasti pri tem, kako vzpostavljati ravnovesje med spanjem in dnevno rutino. Spanje v nosilki ali v vozičku ni vedno učinkovito; preverite temperaturo prostora, zračenje in potencialne motnje, kot so glasni zvoki ali svetloba. Beli šum in primerna temperatura pokoža otroka lahko pomagata pri daljšem nočnem spancu.
Telo fizične varnosti in odgovornost staršev
Nasilno stresanje dojenčka ali otroka je telesno nasilje in lahko povzroči resne poškodbe. Roki in trup mora varovalno držati odrasla oseba, vendar neučinkovito in nasilno ravnanje povzroči poškodbe. Posebej nevarno je stresanje dojenčkov do 4. meseca starosti. Zato vedno poskrbite za varno okolje in nudenje ustrezne podpore v trenutkih stresa.
Vizualni pripomočki
Avtorji, raziskave in osebne izkušnje opisujejo različne vidike jokanja in njegovega pomena v razvoju otroka. Zgodbe in igre pomagajo razlagati čustva, kar omogoča otroku, da izraža stisko na sprejemljiv način. Pomembno je, da starši ohranjajo odprt dialog, jasno postavljajo meje in hkrati dovoljujejo izražanje čustev, da otrok sledi pravilom, vzpostavi samoregulacijo in razvije socialne spretnosti.
Viri in dodatna pomoč
Vir: Razvojna psihologija, ZIFF FF. Sunderland, M. Znanost o vzgoji. Dodatne teme vključujejo spanec, spalne inercije ter razvoj možganov, ki vplivajo na samonadzor pri prebujanju. Spanje in njegov vpliv na otrokovo počutje sta del celostne slike perinatalnega razvoja in starševskega odziva.
Primeri iz uporabniških zgodb
Jakič: “Zdi se mi, da je izsiljevanje prišlo šele pri 2-letniku. Dojenčkov jok vidim kot stisko do 1,5-2 leta, potem pa se uči uravnavanja čustev in meje.”
Druga mama: “Vedno se odzovem na jok, tudi pri 5-mesečnici, ker dojenčki potrebujejo stik in varnost.”
Izkušnje staršev poudarjajo pomen prilagajanja odzivov glede na starost in kontekst, ter pomen postopnega uvajanja v nove situacije in konstantne podpore za otroka.
tags: #kdaj #zacne #dojencek #izsiljevati