Prednosti dojenja za otroka so neizpodbitne. Raziskave prinašajo trdne dokaze, da hranjenje z materinim mlekom zmanjšuje obolevnost in resnost številnih okužb pri otroku. Hranilne snovi materinega mleka sledijo potrebam otroka in tako zagotavljajo boljšo rast. Alergična obolenja so manj pogosta pri dojenih otrocih in potekajo v blažji obliki. Za doječo mati so prednosti dojenja že med samim dojenjem, pozitivni vplivi dojenja pa segajo tudi v čas po tem obdobju. Matere si hitreje opomorejo od poroda zaradi delovanja hormona oksitocina na maternico, ki se pod njegovim vplivom hitreje skrči. Oksitocin se namreč pospešeno izloča pri dojenju. S pomočjo dojenja mati tudi lažje izgublja pridobljeno odvečno težo med nosečnostjo. Med dojenjem se podaljša obdobje brez ovulacije, kar deluje kot naravna kontracepcija. Ne smemo pa zanemariti tudi ekonomskega faktorja, saj je dojenje cenejše od hranjenja z mlečno formulo. Dolgoročni učinki pa se kažejo tudi v zmanjševanju tveganja za pojav raka dojke in jajčnikov, manjšem tveganju za nastanek osteoporoze in nekaterih srčno-žilnih bolezni.
Pogostejše težave, ki lahko nastanejo tudi ob uspešnem dojenju, so povezane z bolečimi bradavicami ali razpokami (ragadami) na bradavicah. Pomembno je, da jih hitro prepoznamo in ukrepamo. V lekarnah so na voljo blazinice (komprese) z gelom, ki podpirajo proces celjenja in imajo blažilen učinek na vnete bradavice. Za občutljive, razpokane in boleče bradavice se lahko uporablja tudi prsne blazinice iz obloge poliuretanske osnove. Take vrste oblog tudi sicer uporabljamo za oskrbo ran. Blazinice, ki se jih vstavi v nedrček, pomagajo ublažiti bolečino v bradavici in pospešijo celjenje, zaščitijo materine prsne bradavice pred izsušenjem in pokanjem kože. Za nego dojk med dojenjem, zdravljenje vnetih in razpokanih prsnih bradavic se lahko uporablja tudi za to namenjen gel iz lanolina ali mazilo z dexpanthenolom. Vsi navedeni izdelki so namenjeni doječim mateream. Na prsne bradavice se nanesejo po vsakem dojenju. Vnetje dojke, ob tem pa so prisotne tudi rdečina, oteklina in bolečina, se imenuje mastitis. Pogosto poteka le na eni dojki. Pojavijo pa se lahko tudi spremljajoči simptomi, kot so: vročina, slabost, boleče mišice, utrujenost, glavobol. V primeru mastitisa se svetuje počitek matere, ki pa ne sme prenehati dojiti. Redni podoji in izpraznjenje dojk, pri čemer naj mati otroku vedno najprej ponudi prizadeto dojko, namreč lahko prepreči poslabšanje stanja. V primeru mastitisa mleko za otroka ni škodljivo. Proti bolečinam lahko doječa mati uporabi tablete z učinkovino ibuprofen, ki ima tudi protivnetno delovanje, saj bolečina lahko zavre izločanje mleka. Ob uporabi tega zdravila se lahko otrok varno doji. V primeru, ko se stanje ne izboljša v roku 12 do 24 ur, je potreben obisk pri zdravniku, ki bo presodil primernost antibiotičnega zdravljenja.
Spodbujanje in podpora dojenju v zdravstvenih ustanovah. Modularni tečaj. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF. Zbornik predavanj. Datum priprave informacije: Oktober, 2021
Prednosti za otroke in matere
Prednosti za otroke so zaščita pred črevesnimi okužbami, vnetji srednjega ušesa in virusnimi okužbami, vsebnost živih celic v mleku prispeva k obrambi otrokovega organizma pred klicami, ustrezna sestava mleka glede na nenasičene maščobne kisline, sladkor, holesterol in kalorije, manj nenadnih nepričakovanih smrti dojenčkov in kasneje v življenju manj alergij, sladkorne bolezni in manjša obremenitev ledvic. Hitrejša normalizacija telesne teže. Manj stroškov in težav z zdravljenjem dojenčkov. Manj neustreznega hranjenja s slabo izdelanimi ali pripravljenimi nadomestki. Več zdravih in zadovoljnih parov mati otrok. Manjša ekološka obremenitev okolja zaradi proizvodnje umetne hrane in priprave nadomestkov za materino mleko. Dojenje bo uspešnejše, če se mati odloči za to, v nosečnosti oziroma, ko načrtuje nosečnost. Za dojenje naj se odloči tudi partner. O tem naj se pogovorita in razčistita morebitne dileme. Dojke bodo za določen čas prevzele vlogo prehranjevalnega organa, vendar to ne ovira spolnega življenja partnerjev. Matere, ki so se odločile za dojenje med nosečnostjo in jih je pri tem podpiral tudi partner, so uspešneje dojile kot tiste, ki niso sprejele take odločitve ali jih partner pri tem ni podpiral.
Po odločitvi je pomemben načrt dojenja. Dojenje naj bo edina možnost prehranjevanja otroka prvih šest mesecev, načrtovati je mogoče dojenje podnevi in ponoči, skupno bivanje z otrokom, vključevanje partnerja in drugih članov, ki naj opravijo druga dela v gospodinjstvu. Mati bo pazila na to, da bo ohranila energijo in motivacijo za dojenje otroka. Vse drugo je manj pomembno. Mati naj na dojenje pripravi poleg partnerja tudi druge družinske člane, predvsem starejše otroke, da ne bi postali ljubosumni. Za pripravo starejših otrok priporočamo na primer pogovore, ogledovanje fotografij, ko je bil tudi starejši dojen, slikanic na to temo, zglede iz sosedstva in podobno. pomoč strokovnjaka pri tehniki dojenja. Pomagajo lahko mož/partner, prijateljica, družinski člani, zdravnik, medicinska sestra, člani podporne skupine za dojenje. Pomembno je, da so resnični zagovorniki dojenja in da ne svetujejo prehitrega hranjenja s stekleničko. Mati naj že v nosečnosti skrbi za svoje zdravje kot celoto telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega, miselnega in duhovnega dogajanja. Priporočamo zdrav življenjski slog in čim manj obremenitev.
Priprava dojk se začne med nosečnostjo, vendar ne zahteva posebnih dejavnosti. Dojke med nosečnostjo dozorijo in po porodu prevzamejo svojo vlogo. Posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Večina žensk ima primerne bradavice za dojenje, matere naj si zaradi oblike bradavic ne delajo skrbi. Za 10 do 20 odstotkov žensk so značilne manjše anatomske nepravilnosti, denimo ploščate in ugreznjene bradavice, ki bi lahko motile dojenje, ker jih otrok težje zagrabi in sesa. Priprava na dojenje pri udrti in tudi ploščati bradavici je nošenje t.i. oblikovalcev bradavic, čeprav se pri mnogih ženskah proti koncu nosečnosti ali ob pričetku dojenja bradavice same obrnejo navzven. Oblikovalec bradavice nosi ženska pod modrcem ves čas, posebno zadnje tri mesece nosečnosti; ta priprava ima obliko školjke z odprtino na vrhu. Če je treba ga lahko nosi še po porodu. Prilega se na dojko in zaradi pritiska sili bradavico navzven skozi odprtino. Podoben učinek lahko dosežemo tudi, če modrcu izrežemo odprtine na mestih za bradavice in zato izstopijo.
Pomembno je, da mati vzdržuje telesno higieno, priporočljivo je vsakodnevno prhanje. Po porodu naj bradavic posebej ne umiva, posebno naj se izogiba mila. V ženskem mleku je toliko zaščitnih snovi, ki ščitijo otroka pred okužbami, da lahko velja, da je tudi zaščitena bradavica. Izredno pomembno pa je umivanje rok pred vsakim dojenjem in tudi po vsakem nečistem opravilu, saj so roke najpogostejši prenašalec najrazličnejših okužb in torej tudi prenosa infekcij na bradavice. Pravilna tehnika dojenja je najpomembnejši dejavnik uspešnega dojenja in preprečevanja težav. Dojenje lahko velja za pravilno, če poteka brez težav za mater in otroka. Torej so lahko pravilne različne izpeljave, vendar je najprej treba poznati osnove, da se lahko razvije samostojen slog dojenja. Mati in otrok se lahko hitro prilagodita in naučita, vendar sta vaja in pozornost vedno potrebni. Vsaka mati bo pri dojenju sama ugotovila, kateri položaj je zanjo in otroka najboljši (sede, leže) in naj udobnejši. Priporočljiv je po porodu in še nekaj dni kasneje. Leže dojijo matere tudi v kasnejših obdobjih, predvsem ponoči. Najbolje je, da mati leži na boku, z blazinami podprta pod glavo in za hrbtom. Tudi otrok je na boku, tesno ob njej in podprt z blazino in/ali materino roko.
Prijem in pristavljanje ter položaji dojenja
Pravим načinom pristavljanja se izogibamo bolečinam in zagotavljamo ustrezno izpraznitev dojke. Temu pravimo prijem "C". Ko je položaj pripravljen, se mati z bradavico dotakne dojenčkove ustnice. S pravilnim pristavljanjem otrok široko odpre usta, jezik je položen navzdol in navzven. Bradavico usmerimo proti zgornji ustnici in otroka hitro pritisnemo k dojki. Ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki! Otrok mora zajeti večji del bradavičnega kolobarja. Ko je otrok pravilno zagrabil bradavico, začne močno ritmično sesati. Težav z dihanjem ni. Pri odstavljanju ne odtrgamo otroka, ampak rahlo prekinemo sesanje z vstavitvijo prsta med dojko in otrokov ustni kotiček.
Pred začetkom pristavljanja lahko mati s prsti iztisne nekaj kapljic mleka, da postane bradavica vlažna in bolj pokončna. V nekaterih primerih je pristavljanje lažje, če mati med prsti oblikuje bradavico, orodje, ki pomaga otroku lažje zagrabiti. Po končanem hranjenju otrok običajno odrašča in se izpahne zrak iz želodca. Dojenje se pogosto prilagodi tudi glede pogostosti: v zgodnjem obdobju (prvi tedni) svetujemo iz obeh dojk, nato v prihodnosti iz druge dojke pri vsakem drugem ali tretjem podoju.
V zgodnjem obdobju dojenja je pomembno zagotavljanje udobja in sproščenosti matere. Dojenje močno priporočamo tudi zaradi potovanj in/ali stanj, ko mati težko pripravi drugo hrano. Takrat je dojenje idealno, saj je najboljše, hrana za dojenčka je vedno zagotovljena.
Hranjenje z adaptiranim mlekom: slabosti in prednosti
Prednost hranjenja dojenčka z mlečno formulo je, da otroka lahko nahrani tudi oče ali kdo drug. Hranjenje otroka z adaptiranim mlekom torej ni vezano izključno na matere, kar lahko močno olajša okrevanje po porodu ali skrb za druge družinske člane. Vendar pa obstajajo slabosti: obrok ni tako intimno doživljan kot dojenje, obrok je treba pripraviti in ni takoj na voljo, adaptirano mleko je običajno dražje, kakovost mleka ne doseže popolnosti materinega mleka, mama ne dobi vseh prednosti dojenja, otrok lahko dobi manj stimulacij in razvoj čeljusti, otroka manj pogosto uspava doječka. Poleg tega obstajajo prednosti za otroke in matere, ki vključujejo lažje spočitje mamice, večji nadzor nad količino popitega mleka pri določenih primerih ter manjše zaplete v javnosti.
Prednosti hranjenja z mlečno formulo vključujejo, da otrok nahrani tudi osebe izven materinega okolja, pri čemer ni potrebe po posebni dieti matere. Potencialne slabosti vključujejo višje stroške, manjšo intimnost hranjenja, potrebo po dodatni opremi (stekleničke, grelci, cuclji, sterilizatorji) ter občasne zdravstvene zaplete pri otroku ali materinem zdravju.
Povzetek ključnih točk in priporočila
- Materino mleko zagotavlja prilagojeno hranilo in obrambne snovi ter spodbuja čustveno navezanost med materjo in otrokom.
- Dojenje prispeva k hitrejšemu okrevanju maternice in zmanjšuje tveganja za nekatere dolgotrajne bolezni pri materi.
- Adaptirano mleko ponuja praktičnost, možnost hranjenja s strani drugih oseb in boljšo kontrola nad količino popitega mleka pri nekaterih dojenčkih, a s.p. povezanimi slabostmi.
- Priporoča se usklajevanje načrta dojenja z zdravstvenim osebjem in partnerjem ter vključitev družine, da se olajša pot do uspešnega dojenja ali prilagoditve na mešano prehrano.
Kako nastaja materino mleko? Materino mleko nastaja v mlečnih žlezah in se steka po mlečnih vodih do izvodil, ki so na koncu bradavice. Nastajanje materinega mleka je povezano s sproščanjem dveh hormonov: prolaktina in oksitocina. Oba hormona se sproščata v možganih, samo sproščanje hormonov pa povzroči draženje bradavic, ki ga povzroči otrok s sesanjem. Pri pogostem dojenju se torej poveča količina hormonov, kar posledično pomeni večja količina mleka in obratno.
Prehrana in dopolnila pri dojenju
MATEREN MLEKO vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih mesecih življenja, vključno s protitelesi, oligosaharidi in hranili. Vitamini in dodatki, kot sta vitamin D (400 IU na dan) in vitamin K pri novorojenčkih, so pogosto potrebni. Sestava materinega mleka se spreminja skozi obdobje dojenja, prilagaja pa se potrebam otroka. Kolostrum je prvo mleko, bogato s proteini in protitelesi, ki močno ščiti novorojenčka.
Ko materino mleko ni možno ali primerno, obstajajo alternative. Priporočamo posvetovanje s strokovnim zdravstvenim osebjem o uporabi mlečnih nadomestkov ali kravjega mleka, ki pa ima drugačno sestavo in lahko povzroči probemske odzive pri dojenčkih.
Podpora v družini in v zdravstvenih ustanovah
Pomembnost načrta dojenja vključuje vključitev partnerja in drugih družinskih članov v proces ter spremljanje tehnike dojenja s strani svetovalcev, babic ali zdravstvenih delavcev. Praktični nasveti vključujejo pravilne položaje, pravilno prilagajanje dojk, higieno rok in pravilno nego bradavic ter navodila o pristajanju in odstavitvi, kadar je to potrebno.
Na koncu je treba poudariti, da sta izbira in pot dojenje ali hranjenje z adaptiranim mlekom odvisni od mnogih dejavnikov: zdravstvenega stanja matere in otroka, podporne mreže, ekonomskih vidikov ter osebnih občutij obeh. Vsaka matica sama ugotovi, kateri pristop ji najbolj ustreza, in v mnogih primerih je najboljša pot kombinacija ali prilagoditev glede na situacijo.
tags: #dojenje #ali #adaptirqno #mleko