Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka, zato ga tako v svetu kot v Sloveniji vsekakor vzpodbujamo. Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembno pa je, da so v materinem mleku tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim.
Pri uvajanju goste hrane ima materino mleko prvo leto še pomembno vlogo v prehrani otroka, iz vrste razlogov. Priporočam, da ima materino mleko prvo leto še pomembno vlogo v prehrani otroka, iz vrste razlogov. Dojenčku za razvoj ta kombinacija najbolj ustreza, seveda pa uvajamo še drugo hrano. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti pa se njegove potrebe po energiji in hranilih težje zagotavlja samo z materinim mlekom ali mlečno formulo, zato je takrat skrajni čas, da začnete dodajati tudi obroke goste hrane, zelenjavnih, zelenjavno-sadnih ali sadnih kašic.
Ali začeti z gosto hrano že pred 6. mesecem?
Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Po smernicah mednarodne zveze za dojenje La Leche League se uvajanje goste hrane pri dojenčku začne tedaj, ko doseže znake zrelosti za gosto hrano, kar je praviloma enkrat v drugi polovici prvega leta. So dojenčki, ki so zreli že malce prej, nekateri pa so zreli tudi kasneje kot ob dopolnjenih 6 mesecih.
Začenjamo z eno ali dvema žličkama. Običajno svetujemo za začetek eksperimentiranje, torej da otrok ugotovi, kakšna je tekstura hrane, okus, ali jo zna obračati v ustih, ali jo lahko zadrži (če jo izriva, ima še relfeks izplazenja jezička, kar kaže, da verjetno še ni povsem zrel za uvajanje) in pogoltne, ali jo lahko morda tudi prime in nosi v usta (koordinacija roke-usta je eden od znakov zrelosti). Nekateri otroci nočejo žličke, začenjamo s prstnim hranjenjem.
Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu ju vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave.
Kdaj začeti in kako postopoma uvajati goste obroke
Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.
Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila. Uvajanje novih živil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih. Najprej uvajajte nizkoalergogena živila od zelenjave (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), riža, koruznih kosmičev do sadnih kašic (jabolka, hruške, banane).
Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo... Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedite krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhajte v malo vode. Za tem sledi meso. Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev.
Vrstni red uvajanja in razmiki
Priporočamo, da ima materino mleko prvo leto še pomembno vlogo v prehrani otroka. Uvajanje dopolnilne prehrane naj se začne z nekoliko drugačnim vrstnim redom: najprej zelenjavni obrok (zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice), sledi uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom.
Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopoma sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo.
Količine in število obrokov
Potrebnih količin ni določenih, to je zelo odvisno od otroka do otroka. Če menite, da bi lahko pojedel več, mu ponudite postopno, da ne bi prišlo do zaprtja oz. strjevanja blata in težjega odvajanja. Nekateri otroci pojejo nekoliko več in tisti, ki so siti že preden izpraznijo cel kozarček. Povsem normalno je, da bo apetit vašega dojenčka precej variiral.
| Starost dojenčka (meseci) | Priporočeno število obrokov goste hrane | Vrstni red uvajanja |
|---|---|---|
| 4-6 | 1 (kosilo) | zelenjava |
| 6-8 | 2 (kosilo, večerja) | zelenjavno-krompirjevo, mlečno-žitne |
| 8-10 | 3-4 (vključno z malicami) | žita, sadne-kašice, meso |
Pri prvem stiku otroka z uvajanjem goste hrane gre bolj za učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane, zato le počasi in vztrajno. Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke).
Zaprtje, sprememba blata in izbira živil
Korenček lahko povzroča zaprtje. Ne ponujajte ga nekaj časa, poskusite raje z bučko npr. Če otrok odvaja trdo (kar ste verjetno že ugotovili) ali odvaja neprebavljene košče, potem gre lahko za nezrelost črevesja in uvajanje morda upočasnimo, ni pa treba prekiniti, če je otrok zelo zainteresiran.
Po novih smernicah je treba začeti z zelenjavo. Korenček in banana sicer lahko nekatere otroke nekoliko zapreta, pa verjetno je še kaj takih izkušenj. Z uvajanjem goste hrane se blato lahko spremeni in postane bolj kompaktno; v nekaterih primerih se regada (razpokica na rektumu) zaradi pogostega odvajanja izboljša, ko blato postane bolj kompaktno.
Gastrointestinalne težave in uvajanje
Prehod na gosto hrano je v določenih okoljih najbolj tvegano obdobje z vidika gastrointestinalnih težav, torej črevesnih obolenj, drisk in tudi alergij. Zato je s tega vidika smiselno ne zmanjševati dojenja oz. ga v znatni količini zamenjati z gosto hrano. Možno je, da gre za poslabšanje, če ste jedli kakšno pripravljeno hrano, v kateri bi bile določene mlečne snovi, dovolj je včasih samo sirotka v kakšni juhi.
Alergije in opozorila
Alergija ali preobčutljivost se pri otroku kaže na zelo različne načine: lahko se pokaže kot koprivnica (urtikarija), kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, pomanjkanje apetita, nenapredovanje telesne teže, zaprtje), prizadetost dihal (ponavljajoči se bronhitisi oz. astma) ali celo anafilaktični šok. Poznamo dva tipa alergičnih reakcij: reakcije takojšnjega tipa (30-60 minut) in reakcije kasnega tipa (po več urah ali dneh).
Če menite, da je otrok alergičen ali obstaja družinska obremenitev z alergijami, uvajajte nova živila posebej v razmiku 3 do 4 dni, da boste ob morebitni reakciji takoj vedeli, kaj je povzročitelj. Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Jajčnega beljaka, morskih sadežev in medu se izogibajte do prvega leta starosti.
Praktični nasveti za starše
- Začnite z enega do dveh majhnih žličk ter postopoma povečujte količino; v prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice.
- Ponudite novo živilo le enkrat do dvakrat dnevno in z razmikom enega tedna med novimi živili.
- Hrano naj bo brez začimb, soli ali sladkorja in pripravljena iz svežih, zrelih sestavin.
- Uvajajte nizkoalergogena živila najprej (bučke, korenje, krompir, riž) in sadje kot jabolka in hruške.
- Ne silite otroka, če hrano zavrača; poskusite ponovno čez nekaj dni ali tednov - včasih je treba živilo ponuditi 8-11-krat.
- Ohranite dojenje zjutraj in zvečer ter po potrebi ponoči - dojenje naj ima prvo leto še pomembno vlogo.
- Če opazite drisko, kri, sluz v blatu ali poslabšanje stanja ob uvajanju hrane, se posvetujte z zdravnikom in ne hitite z zmanjševanjem dojenja.
Koliko naj otrok poje?
Količina, ki jo otrok poje, je zelo odvisna od posameznika. Nekateri otroci jedo med 80 in 120 g na obrok, drugi med 120 in 160 g; nekateri šele začenjajo, drugi imajo konkretne obroke. Vzpostavite prijetno okolje hranjenja, ponujajte večkrat in otrok bo skozi opazovanje in druženje pri mizi napredoval.
Zakaj ohranjati dojjenje ob uvajanju?
Dojenček v prvih šestih mesecih preko materinega mleka dobi vse, kar potrebuje, vključno s sestavinami, ki vplivajo na njegovo odpornost. Po šestem mesecu samo materino mleko ali mlečna formula ne zadostujeta več za naraščajoče prehranske potrebe, zato je treba uvajati dopolnilno prehrano, a materino mleko naj še naprej ostane pomemben del prehrane.
Čeprav nekateri otroci izkazujejo močen interes za gosto hrano že pred 6. mesecem, je najbolj smiselno uvajati postopoma in ob ohranitvi dojenja, razen če pediater svetuje drugače.
Če ste zaskrbljeni glede kakovosti živil (na potovanju ali v tujini), ponudite drobec mehke hrane, npr. košček banane, mehke hruške, avokada ali kuhanega korenčka, in spremljajte otrokovo reakcijo; če je sicer dobro dojen in napreduje, lahko uvajanje počakate oziroma ga naredite zelo previdno in postopno.