Skrb in nega novorojenčka je neizmerna. Začetna prehrana in nega sta tista, ki določata splošno zdravje dojenčka. Prvi in najpomembnejši korak pri negi dojenčka je dojenje.
Zakaj je materino mleko izjemno
Materino mleko velja za čarobni napitek, ki je obogaten s snovmi za boj proti boleznim, ki so bistvenega pomena za krepitev otrokovega imunskega sistema. Materino mleko vsebuje vse potrebne vitamine in hranila, ki jih otrok potrebuje, zato materam svetujemo, da novorojenčke dojijo vsaj šest mesecev. Materino mleko vsebuje tudi potrebne vitamine, mineralne snovi in encime.
Imunske in zaščitne snovi v materinem mleku ga varujejo pred številnimi boleznimi, znižujejo tveganje za nastanek alergij, dojeni otroci imajo redkeje prekomerno telesno težo. Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi npr. protitelesa, probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone in še mnoge druge. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov nezrel imunski sistem.
Najboljše pri materinem mleku je, da se nenehno spreminja, da ustreza potrebam dojenčka. Materino mleko se spreminja v količini in sestavi glede na čas dneva, starost otroka in pogostost dojenja, da bi spodbudilo zdravo rast.
Prvi obroki in priporočila strokovnjakov
Dojenček potrebuje prvo hranjenje v nekaj urah po prihodu. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. Pediatri in strokovnjaki za nego otrok priporočajo, da je dojenček prvih šest mesecev izključno dojen. Priporoča se izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, pa še dlje.
V prvih dneh po porodu je običajno, da se doji od 8 do 12 krat znotraj 24 ur, dolžina podoja ni vedno enaka. Z dojenjem pričnite čim prej po porodu. Takoj, ko sta še v kožnem stiku. Pri nekaterih dojenčkih se lahko pojavijo težave, povezane z materino prehrano. Šele v tem primeru skušamo ugotoviti, čemu naj se mama začasno izogiba ali odpove.
Zaščita pred boleznimi in razvoj
Ocenjuje se, da, če bi bili dojeni skoraj vsi otroci na svetu, bi to preprečilo 823.000 smrti otrok na leto. Dojenje med drugim pozitivno vpliva na preprečevanje driske in pljučnice, kar sta dva glavna vzroka umrljivosti otrok. Z ustrezno podporo materam pri dojenju bi se izognili skoraj polovici primerov driske ter tretjini okužb dihal pri otrocih.
Prednosti za otroke so zaščita pred črevesnimi okužbami, vnetji srednjega ušesa in virusnimi okužbami, vsebnost živih celic v mleku prispeva k obrambi otrokovega organizma pred klicami, ustrezna sestava mleka glede na nenasičene maščobne kisline, sladkor, holesterol in kalorije, manj nenadnih nepričakovanih smrti dojenčkov in kasneje v življenju manj alergij, sladkorne bolezni in manjša obremenitev ledvic.
Dojenje omogoča primernejši razvoj otrokovih možganov, dojenčku se razvija dotik in razvoj vseh ostalih čutil - dobi različne okuse iz maminega mleka, mamico voha, jo čuti, in tako je na številnih področjih kognitivni razvoj otroka vzpodbujen. Raziskave kažejo, da je ustrezno dojenje povezano z za 2,62 točke višjim inteligenčnim količnikom (IQ) pri dojenih otrocih v primerjavi z otroki, ki niso bili dojeni.
Koristi za mater
Čeprav je dojenje nujno za dojenčke, je dobro tudi za matere. Poleg tega imajo doječe matere tudi manjšo stopnjo stresa in tveganje poporodnega obdobja depresija je tudi manj. Raziskave so pokazale, da so ženske, ki ne dojijo ali so zelo zgodaj prenehale dojiti, izpostavljene večjemu tveganju za razvoj poporodne depresije. Dojenje sproži sproščanje hormona, imenovanega oksitocin.
Bolje krčenje maternice po porodu, podaljšana zaščita pred novo nosečnostjo, doječa mati hitreje izgublja med nosečnostjo pridobljene kilograme, dojenje predstavlja manj možnosti za nastanek raka dojke in jajčnikov, ženske, ki dojijo, imajo manj možnosti za nastanek osteoporoze. Pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po inzulinu zmanjša. Novejše raziskave s tega področja dokazujejo tudi, da ima ženska, ki doji, v kasnejšem obdobju življenja manj možnosti za nastanek bolezni, vezanih na metabolizem, predvsem diabetesa tipa 2.
Gospodarske in okoljske koristi
Dojenje je torej ena najboljših in najpametnejših naložb v preživetje ter prihodnost otrok in mater. Poleg tega, da s podporo dojenju krepimo globalno zdravje, na ta način tudi vlagamo v gospodarsko blagostanje države. Po drugi strani neukrepanje in neuspešna podpora na področju dojenja prinašata visoke globalne stroške na področju gospodarstva. Te gospodarske izgube gre pripisati višji umrljivosti žensk in otrok ter višjim stroškom zdravstvene oskrbe zaradi pogostejših bolezni. Poleg tega so posamezniki prikrajšani za svoj potencialni dohodek v prihodnosti, če upoštevamo, da zaradi odsotnosti dojenja prihaja do kognitivnih izgub v otroštvu, ki se odražajo tekom celotnega odraslega življenja.
Do materinega mleka nič ne stane. Družina, kjer je otrok izključno dojen, nima stroškov z mlečnimi formulami, ne s stekleničkami, cuclji in to predstavlja prednost tudi za okolje. Dojenje zmanjšuje globalno onesnaževanje z zmanjšanjem porabe virov in energije, ki so potrebni za proizvodnjo, predelavo, pakiranje, distribucijo, promocijo in odstranjevanje materialov, ustvarjenih s proizvodnjo in uporabo mlečne formule za dojenčke.
Psihosocialne koristi in navezanost
Dojenje poteka v tesnem stiku matere in otroka, omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima. Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti: otrok vidi, občuti, sliši, voha in okuša mater. Dojenje je najbolj naraven in učinkovit način hranjenja, vendar dojenje nikakor ni le hranjenje. Je skupek intimnih trenutkov med mamico in njenim dojenčkom ter ima številne prednosti.
Tehnika, podpora in praktični nasveti
Pravilna tehnika dojenja je najpomembnejši dejavnik uspešnega dojenja in preprečevanja težav. Dojenje lahko velja za pravilno, če poteka brez težav za mater in otroka. Mati in otrok se lahko hitro prilagodita in naučita, vendar sta vaja in pozornost vedno potrebni. Vsaka mati bo pri dojenju sama ugotovila, kateri položaj je zanjo in otroka najboljši (sede, leže) in naj udobnejši. Priporočljiv je po porodu in še nekaj dni kasneje. Leže dojijo matere tudi v kasnejših obdobjih, predvsem ponoči. Najbolje je, da mati leži na boku, z blazinami podprta pod glavo in za hrbtom. Tudi otrok je na boku, tesno ob njej in podprt z blazino in/ali materino roko. Pravimo, da naj se dotikata trebuh na trebuh.
Mati naj sedi udobno, vzravnano - tako so bradavice v najboljšem položaju, vodoravno naprej, da jih otrok najlažje zagrabi. Mati naj sedi na stolu z naslonjalom in ima z blazinami podprt hrbet. Noge so udobno, s celim stopalom na tleh in kolena nekoliko višje od naročja. To lahko dosežemo s pručko, na katero položi noge, če je stol previsok. Roke in otroka ima podprte z blazino, da je bližje dojki. Ko je položaj pripravljen, se mati z bradavico dotakne dojenčkove ustnice. Sedaj bo otrok široko odrl usta (kot da bi zazehal), jezik bo porinjen navzdol in navzven. Bradavico usmerimo naravnost proti zgornji ustnici in otroka na hitro pritisnemo k dojki. Ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki!
Zagrabiti mora večji del bradavičnega kolobarja, ker bo tako lažje izpraznil “rezervoarje” mleka. Bradavica bo dovolj globoko v ustih, jezik, spodnja čeljust in brada prideta globoko pod dojko in tako tudi brada, ki se dotika dojke, pomaga pri dojenju. Pri pravilnem dojenju se vidijo gibi ritmičnega sesanja, gibe požiranja, kar lahko tudi slišimo, in premikanje ušes v ritmu sesanja. Časa sesanja ne določamo, saj ni poškodb bradavic, če je otrok pravilno pristavljen.
Pomembno je, da pri odstavljanju otroka ne "odtrgamo" od dojke, ampak to naredimo z vstavitvijo prsta med dojko in otrokova usta. Mati porine mezinec med otrokov ustni kot in bradavico in rahlo pritisne na dojko. S tem je prekinjeno sesanje. Prijem bo popustil brez škode ali okvare bradavice. Pred začetkom pristavljanja lahko mati s prsti iztisne nekaj kapljic mleka, da postane bradavica vlažna in bolj pokončna. Dojko pri tem podpira s spodnje strani.
Reševanje težav, podpora in praksa
Pomembno je, da so resnični zagovorniki dojenja in da ne svetujejo prehitrega hranjenja s stekleničko. Pomagajo lahko mož/partner, prijateljica, družinski člani, zdravnik, medicinska sestra, člani podporne skupine za dojenje. Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in spodbudo ter usposobljeno pomoč za reševanje morebitnih težav. Vedeti morate, da je tudi delno dojenje boljše kot nedojenje.
Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja potrebno nekoliko več potrpežljivosti. Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli. Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti. Dojke bodo za določen čas prevzele vlogo prehranjevalnega organa, vendar to ne ovira spolnega življenja partnerjev. Mati naj na dojenje pripravi poleg partnerja tudi druge družinske člane, predvsem starejše otroke, da ne bi postali ljubosumni.
Mitovi, prehrana matere in higiena
Kar nekaj zmot o dojenju še vedno kroži med nami. Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Nikar naj se doječe ženske po nepotrebnem ne omejujejo pri izbiri hrane - uživajo naj v kakovostni mešani prehrani, kot so jo uživale v nosečnosti. Tudi sveže sadje in vsakovrstna zelenjava, ki jo je poleti v izobilju, so primerni za doječo mamo; v nasprotju z napačnimi prepričanji so dobrodošli tudi zelena solata, paradižnik in česen, čebula in fižol.
Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin, pije naj po občutku, kot ji narekuje žeja. V prsih nastaja mlezivo, prvo mleko, že v nosečnosti. Takoj po rojstvu je pripravljeno za otroka. Izredno pomembno pa je umivanje rok pred vsakim dojenjem in tudi po vsakem nečistem opravilu, saj so roke najpogostejši prenašalec najrazličnejših okužb in torej tudi prenosa infekcij na bradavice. Po porodu naj bradavic posebej ne umiva, posebno naj se izogiba mila. V ženskem mleku je toliko zaščitnih snovi, ki ščitijo otroka pred okužbami, da lahko velja, da je tudi zaščitena bradavica.
Podpora skupnosti in javnozdravstveni ukrepi
Ob razumevanju pomena dojenja za zdravje otrok, mater in družin tudi z vidika javnega zdravja je nujno, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za odpravo neprimerne promocije živil za dojenčke in malčke, ob svetovnem tednu dojenja, ki poteka med 1. in 7. avgustom, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action, WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k pomenu dojenja. Obeležujemo ga v več kot 150 državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Prvi teden avgusta praznujemo kot svetovni teden dojenja.
Ustrezno dojenje je pomembno tudi za zmanjšanje ekonomskih stroškov in izboljšanje družbenega blagostanja. Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo.
Praktični načrt in priprava na dojenje
O načinu hranjenja svojega otroka začnite razmišljati pred porodom. Najbolj idealno bi bilo takrat, ko izveste, da ste noseči. Dobro je namreč narediti načrt. Predvsem o tem, kako ravnati v primeru, če se z dojenjem ne izide tako kot ste predvidevali. Dojenje bo uspešnejše, če se mati odloči za to, v nosečnosti oziroma, ko načrtuje nosečnost. Za dojenje naj se odloči tudi partner. O tem naj se pogovorita in razčistita morebitne dileme. Po odločitvi je pomemben načrt dojenja. Dojenje naj bo edina možnost prehranjevanja otroka prvih šest mesecev, načrtovati je mogoče dojenje podnevi in ponoči, skupno bivanje z otrokom, vključevanje partnerja in drugih članov, ki naj opravijo druga dela v gospodinjstvu.
Pomembno je, da mati vzdržuje telesno higieno, priporočljivo je vsakodnevno prhanje. Mati naj v nosečnosti skrbi za svoje zdravje kot celoto telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega, miselnega in duhovnega dogajanja. Priporočamo zdrav življenjski slog in čim manj obremenitev. Priprava dojk se začne med nosečnostjo, vendar ne zahteva posebnih dejavnosti. Posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna.
Izkušnje in realnost: zgodbe iz prakse
Tako Žaka, kot sedaj 6. Na prvi viziti, 24 uro po porodu, so pa ugotovili zelo povišan CRP in jo takoj dali na antibiotike! Katastrofa!!! Od največje sreče, omamljena od čudeža, do največje groze in strahu. Če k temu dodaš še poporodno bolečino, izčrpanost in hormone, potem veš kaj dobiš. Skratka, 7 dni je bila pikica na antibiotikih, zelo malo sva bili skupaj, vmes še v inkubatirju, pa pod lučko zaradi zlatenice…Seveda so ji takrat, ko ni bila pri meni, dajali dodatek, čeprav sem jasno izrazila, da jo bom dojila. V glavnem totalni kaos… Šele ko sva po 7 dneh prišli domov, sva se začeli prav spoznavati in se učiti najti najin ritem. Res mi je bilo zelo težko, mislim, da nekje 4. ali 5. dan sem ostala popolnoma brez mleka. Ampak, znanje, ki sem ga dobila pri tebi, je neprecenljivo. Odločena sem bila, da bom dojila.
Imam dva otroka. Sina sem rodila v porodnišnici, kasneje sva imela precej težav z dojenjem: mleka je bilo premalo, neprenehoma je jokal, tehtnica ni pokazala tega, kar je bilo potrebno. Imela sem občutek, da imam premalo mleka. Ker je najbolj jokal ob večerih, sem začela dodajati stekleničko, ki jo je dobesedno pogoltal. Kak mesec sem dodajala umetno mleko, jokala na kavču, ker nisem sposobna nahraniti svojega otroka. Z možem sva bila sama za večino stvari, zato sva se prebijala iz dneva v dan. Ampak želja po dojenju je bila v meni premočna. Poklicala sem svetovalko za dojenje, se posvetovala s super pediatrinjo ter krasno doulo in dojenje je steklo.
V Sloveniji je zelo malo polno dojenih otrok (polno dojen pomeni, da razen materinega mleka ne dobiva nobenih dodatkov: vode, juhic, čaja …). Ko mamice v Sloveniji zapustijo porodnišnico, je odstotek dojenih otrok nad 90 %, potem ta odstotek po nekaj dnevih doma drastično pade. Samo 1 od 10 nosečnic doji popolnoma brez težav. Velikokrat matere kasneje po porodu povedo, da so se v nosečnosti preveč osredotočile na samo pripravo na porod, premalo pa na dojenje. Morda je dobro, da si pripravijo tudi načrt za dojenje, kjer razmišljajo tudi o tem, kako ravnati, če dojenje ne steče po pričakovanjih …
Podpora strokovnjakov in sistemske rešitve
Namen projekta HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju) je bil raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta starosti v osrednjeslovenski regiji. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2009 začel z izvedbo projekta HRAST. Pri roditeljski in strokovni podpori je izjemnega pomena pomoč strokovnjaka pri tehniki dojenja.
Pomagajo lahko mož/partner, prijateljica, družinski člani, zdravnik, medicinska sestra, člani podporne skupine za dojenje. Pomembno je, da so resnični zagovorniki dojenja in da ne svetujejo prehitrega hranjenja s stekleničko. Vsi skupaj se moramo truditi in ustvarjati ozračje, ki bo opredelilo dojenje kot popolnoma naravni in normalni proces v človekovem življenju.
Priporočila za starše in skrbnike
- Za dojenje se odločite že v nosečnosti in oblikujte načrt dojenja.
- Začetek dojenja čim prej po porodu, idealno v prvi uri.
- Izključno dojenje najmanj šest mesecev, nato uvajanje dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja.
- Pridobite strokovno podporo, če se pojavijo težave (svetovalke za dojenje, pediater, patronažna sestra).
- Vključi partnerja in družino v podporo, pripravite prostor in čas za dojenje.
- Skrbite za higieno rok, ne pa pretiranega umivanja bradavic; zaupajte lastni fiziologiji.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Tabela: Ključne koristi dojenja za otroka in mater
| Za otroka | Za mater |
|---|---|
| Zaščita pred okužbami (driska, pljučnica, ušesa) | Manjše tveganje za raka dojke in jajčnikov |
| Podpora imunskemu sistemu (protitelesa, probiotiki) | Hitrejša normalizacija telesne teže po porodu |
| Nižja pojavnost alergij in kroničnih bolezni | Manjša incidenca depresije po porodu |
| Spodbujanje kognitivnega razvoja (višji IQ) | Pri ženskah s sladkorno boleznijo zmanjšana potreba po inzulinu |
| Manjše tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka | Ni neposrednih stroškov za mlečne formule |
Pomembno
Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in spodbudo ter usposobljeno pomoč za reševanje morebitnih težav. Vedeti morate, da je tudi delno dojenje boljše kot nedojenje. Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo.