Dojenje velja za najbolj naraven način hranjenja dojenčka, saj materino mleko vsebuje hranila, zaščitne snovi in tekočino, ki jih otrok potrebuje za rast in razvoj. Izključno dojeni dojenčki v prvih šestih mesecih življenja ne potrebujejo dodatne hrane in pijače. "Dokler je otrok izključno dojen, ne potrebuje dodatne tekočine. Kar 80 odstotkov materinega mleka sestavlja voda," je pojasnila Cvetka Skale, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
Materino mleko tudi v toplih in vročih dneh zadosti otrokovim potrebam po hidraciji. Še več, njegova sestava se lahko prilagaja potrebam dojenčka; v toplejšem obdobju se lahko nekoliko spremeni tudi razmerje sestavin, kar pomaga otroku pri uravnavanju vnosa tekočine. "Sestava maminega mleka se lahko spreminja v skladu s potrebami dojenčka. To je povsem normalno, saj se dojenček ne doji le zaradi lakote, temveč tudi zaradi žeje. Zato so podoji poleti pogosto krajši, vendar pogostejši. Nekateri dojenčki se želijo podojiti le za nekaj minut, da se odžejajo, nato pa spet nadaljujejo z igro ali spanjem."
Pri najmlajših je za preprečevanje dehidracije priporočljivo tudi pogostejše dojenje. Prvi požirki materinega mleka so bolj vodeni in tako učinkovito odžejajo. Majhni dojenčki potrebujejo veliko mleka in se pogosto dojijo. Tudi večjim dojenčkom je v vročini treba večkrat ponuditi možnost dojenja, da se lahko odžejajo. Nekateri dojenčki se v vročih dneh raje podojijo večkrat in bolj na kratko kot sicer," je opisala strokovnjakinja.
Kdaj začeti ponujati čaj ali drugo tekočino
Pri mamici, ki doji, načeloma dojenček v prvih šestih mesecih življenja ne potrebuje dodatne hrane in pijače. Potreba po dodatnem pitju se začne pojavljati z uvajanjem goste hrane, kar je praviloma po šestem mesecu starosti. Takrat lahko otrok poleg dojenja postopoma začne prejemati tudi druge tekočine. Cvetka Skale kot najidealnejšo priporoča vodo, primerni pa so tudi čaji ali razredčeni sokovi.
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije najdemo tabelo z orientacijskimi vrednostmi dnevnega vnosa vode s pijačami in hrano za dojenčke, otroke in mladostnike. Seveda navedene vrednosti veljajo za »normalno« dnevno aktivnost. Velja, da potrebujemo 1 liter vode na vsakih 25 kg telesne teže. Izrednega pomena pa je ohranjanje vodnega ravnotežja pri otrocih.
Stališča glede čaja ob izključno dojenju
Nove smernice za dojenje odsvetujejo dajanje čaja ali vode, če mama doji. Nekateri starejši pediatri menimo, da otrok potrebuje tekočino in mu samo mamino mleko ni dovolj za zadovoljevanje potreb po vodi. Zagovorniki ne dajanja čaja, kakor tudi zagovorniki hidracije imajo svoje znanstvene dokaze, da mislijo prav. Zdi se mi, da je zadnja odločitev vaša. Svetoval pa bi vam tudi pogovor z vašim izbranim pediatrom.
V praksi se starši različno odločajo: nekateri dojenčkom niso dali ničesar ob mleku do šestega meseca, drugi so ob poletnih vročih dneh ponudili malo vode ali svetlo nesladkan čaj. Če menite, da potrebuje otrok sladko pijačo, potem mu ponudite sveže iztisnjeni sadni sok, ki ga razredčite z vodo v razmerju 1 : 1. Sladkorja ne dodajajte, ker ni potrebe. Dober je tudi nesladkani zeliščni čaj.
Kateri čaj izbrati za dojenčka?
Poljudno pravimo čaj pijačam, ki so pripravljene iz različnih rastlin in plodov z zdravilnimi značilnostmi. Učinki čaja na zdravje dojenčkov in otrok znanstveno in medicinsko niso bili dokazani. Primerni čaji za najzgodnejše obdobje so tisti, ki so pripravljeni iz sušenih sadnih in cvetnih plodov - npr. jabolko, hibiskus, kamilica, šipek. Pozitivne lastnosti čaja so velike količine antioksidantov, delujejo pa tudi antimikrobno.
Kamilica deluje blago in najpogosteje ne povzroča nobenih težav, vendar so nekatere rastlinske vrste nevarne. Kamilica je poleg mete znana kot ljudsko zdravilo, ki reši vse tegobe: od krčev, do zaprtja in visoke telesne temperature. Meta pomirja prebavne težave. Komarček zdravi prebavne težave. Prežene napihnjenost in krče v želodcu in črevesju. Šipek in hibiskus sodita med cvetlice. Obe rastlini imata zelo veliko železa in drugih rudnin, npr. kalija in magnezija, medicina pravi, da odpravljata utrujenost in slabokrvnost.
Če dajemo čaj, priporočamo, naj bo svetlo rumen in ne sladkan. Vsi čaji niso varni za otroke. To so predvsem nekatere zdravilne rastline, ki imajo različne učinke.
Praktične izkušnje staršev
Jaz sem ji vodo začela dodajati šele ob uvajanju goste hrane (začela sem pri 6,5 mes) in takrat je bilo ravno poletje. Čaja pa dolgo nismo dajali, zdaj ga popije za zajtrk, za žejo čez dan pa vodo. Jaz tudi samo dojim. Če veš, da otrok pri tebi dobi dovolj in če rad je, potem je to to. Jaz sem ji vodo začela dodajati šele ob uvajanju goste hrane (začela sem pri 6,5 mes) in takrat je bilo ravno poletje.
Jaz sem ji. Res pa smo ji na začetku pripravljali čaj za trebušček, ker je imela krče, kasneje pa za žejo. Jaz sem ji ne bi, če ne bi bil ravno julij in avgust in blazno toplo - tako, da je spila cca eno stekleničko čaja dnevno. Drugače pa ne bi.
Pri pribl. 11 mesecih se je naučila reči 'pupu' in to pomeni, da je žejna. Sedaj je stara 16 mesecev in še vedno 'pupu' vsakih pet minut, pravi moja mama, da zato, ker je toliko časa ˝žejo trpela, ker ji nisem privoščila niti vode˝. Nisem dodajala nobene tekočine. Je pa res, da sem dojila na željo (2 leti). Ko sem šla po 15 mesecih v službo smo začeli prakticirati kar pitje iz kozarca.
Po mojih izkušnjah se to lahko zgodi samo res v poletni vročini. Je pa dobro, da otrok kdaj prej sreča flaško z vodo, da ne zganja trme takrat, ko res rabi dodatno tekočino. Mu pa jaz ne bi kaj druga ponujala, da si ne začne zmišljevati in zavračati dojenje.
Kako prepoznati dehidracijo pri dojenčku
Pri zdravem, izključno dojenem dojenčku je najzanesljivejši pokazatelj dobre hidracije zadostno število mokrih pleničk. Na morebitno dehidracijo pa lahko opozarjajo znaki: manj mokrih pleničk kot običajno, temnejši urin, suha usta in suhe ustnice, zmanjšana količina solz ob joku, vdrta mečava, neobičajna zaspanost, utrujenost ali brezvoljnost, razdražljivost in nemir ter slabše sesanje oziroma zavračanje hranjenja.
Če starši opazijo več znakov hkrati ali jih stanje skrbi, naj se posvetujejo s pediatrom. Dojenčki lahko hitreje dehidrirajo kot starejši otroci, zato je pomembno pravočasno ukrepanje. Pri dojenčku preverimo pleničko. Takoj k zdravniku, če je dehidracija posledica okužb in jo spremljajo bruhanje, driska in/ali visoka temperatura!
Povišana telesna temperatura pri dojenčku
Najpogostejši znak bolezni pri otrocih je povišana temperatura, ki sama po sebi ni bolezen, je pa znak bolezni in ena od obrambnih reakcij organizma na okužbo. Normalna telesna temperatura dojenčka je 36,5-37,9 stopinj Celzija. Kot povišano telesno temperaturo se šteje temperatura nad 38 stopinj Celzija, zdravniki o vročini govorijo šele pri 38,5 stopinjah Celzija. Visoka vročina nastopi, ko se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj.
Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C. Če merimo v ušesih, je mejna vrednost višja za približno 1° C.
Pri povišani temperaturi poskrbite, da otrok počiva in zaužije dovolj tekočine. Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5-39,0 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga le skrbno opazujemo in z vzročnim zdravljenjem počakamo. Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok neješč in nerazpoložen, se posvetujemo z zdravnikom in, po njegovem nasvetu, splošne ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil - antipiretikov.
Kako pomagati dojenčku pri vročini
Izogibajte se vsemu, kar dojenčka še dodatno ogreje. Oblecite ga v zračna oblačila in ga pokrijte le z tanko odejo. Temperatura v prostoru naj bo 18-19 stopinj Celzija. Izjema: dokler povišana telesna temperatura še vedno narašča, se lahko zgodi, da bo dojenčka treslo in mu bo hladno. Potem za kratek čas potrebuje toplo odejo. Za dojenčke so dovoljena zdravila s paracetamolom (v normalnih količinah nad 3 kg telesne teže). Sledite navodilom ali se posvetujte z zdravnikom. Če je potrebno, z zdravili in obkladki znižujte vročino. Otroku večkrat ponudite tekočino. Ostanite z vašim otrokom v hiši. Bodite potrpežljivi - vročični dojenčki so običajno sitni, še posebej, če je okužba za njim.
Čaj ali voda ob povišani temperaturi - ali je potreben?
Če zbolite in dobite vročino, ni nujno, da poleg dojenja dodajate čaj; materino mleko je tudi v najbolj vročih dneh najboljša osvežitev za dojenčka. Nekateri starši so ob vročini poskusili z vodo ali čajem in poročajo, da je otrok včasih le malo popil ali da je pretehtala dotika dojke in krajši pogostejši podoji. Nujno ni, sploh če se zdaj več doji (vsaj moja se je pri vročini več crkljala pri prsih). Sploh ne, moj je pri 13 mesecih tri vročinske dneve preživel pri prsih. Večkrat se dojiva, ker potrebuje več cartanja, podoji pa so kratki, predvidevam, da se odžeja.
V prvem letu življenja se vedno posvetujte z zdravnikom, če se vročina dvigne nad 38,5 stopinj Celzija. Tudi povišana telesna temperatura, ki traja dlje kot 24 ur, je eden od razlogov, da se posvetujete s svojim zdravnikom. To je potrebno tudi, če je dojenček apatičen in slabo pije.
Hidracija vsakdanjik: navade in zaščita
Voda tudi skrbi, da vsi telesni procesi tečejo nemoteno. Potenje, izdihan zrak, urin, blato, vse to pomeni dnevno izgubljanje tekočine. Količina vode, ki jo izgubimo s potenjem, je odvisna od vsakega posameznika in tudi od temperature okolja, aktivnosti in velikosti telesa. Dobra hidratacija pomeni, da vnesemo toliko tekočine v telo, kolikor je telo potrebuje.
Majhnemu otroku ponudite pijačo večkrat dnevno. Naučite ga, da pije, še preden postane žejen. Takrat naj bo navada pitja čiste vode že osvojena. Otroka naj spremlja plastenka z vodo. V šoli naj pije vodo med odmori. Predvsem voda naj bo na voljo cel dan. Smoothiji, ki so pripravljeni samo iz sadja in zelenjave, so skoraj hrana, saj so energijsko bogatejši. Navadimo se, da je steklenička z vodo vedno v naši prtljagi.
Ob potovanju in v eksotičnih krajih pozanimajte se o kakovosti pitne vode. Ne pijmo vode z ledom, saj je ta lahko vir okužbe. Še vedno velja, da je najboljša voda tista iz pipe. Vendar obstajajo pomisleki - predvsem zaradi čedalje močnejšega onesnaževanja. Dober način, kako si zagotoviti kakovostnejšo vodo, so filtri in čistilniki vode.
Ko dojenje ni mogoče ali so težave
Včasih mati ne želi ali ne more dojiti svojega otroka iz različnih vzrokov (bolezenska stanja…) ali pa jemlje zdravila, ob katerih se dojenje odsvetuje (lahko tudi samo prehodno). Takrat je potrebno poseči po kvalitetnih nadomestnih mlečnih formulah, ki so po svoji količinski in vsebinski sestavi čim bolj podobne materinemu mleku. Izbira na tem področju je pestra - od osnovnih mlek za dojenčke brez zdravstvenih problemov, do obogatenih mlečnih formul, ki so namenjene otrokom z različnimi težavami (zaprtje, laktozna intoleranca, polivanje, kolike…).
Večina zdravil, ki prehaja v vašo kri, bo prešla tudi v vaše mleko. Običajno je to zelo majhna količina, ki ni nevarna za otroka. Seveda so tudi izjeme, zato je potrebno pretehtati vsako zdravilo posebej. Pomembno je da se pred jemanjem zdravila posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, vendar morate imeti v mislih, da vsi nimajo dodatnega znanja za svetovanje doječim materam.
Nasveti za udobje in nego med dojenjem v vročini
Neposreden stik kože ob kožo je lahko v najbolj vročih dneh manj prijeten. Nekateri dojenčki slabo prenašajo vročino in jih moti stik s potno kožo. Postanejo razdražljivi in posledično velikokrat prekinjajo dojenje. V takšnih primerih lahko pomaga bombažna plenica, položena med mamo in otrokom na mestu stika teles, da bo vpila pot in nekoliko zmanjšala občutek vročine.
Naravna vlakna, kot so bombaž, lan in bambus, omogočajo boljše dihanje kože kot sintetični materiali. Enako velja za prevleke blazin za dojenje. Če je le mogoče, naj se mamica in dojenček v najbolj vročem delu dneva zadržujeta v ohlajenih prostorih ali senci. Neposredno izpostavljanje soncu in visokim temperaturam ni priporočljivo niti za otroka niti za doječo mater.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Kdaj obiskati zdravnika
Starši, skrbniki in zdravniki smo odgovorni za zdravje otrok. Pri tem sodelujemo, si zaupamo in pomagamo. Vi, kot otrokovi starši ali skrbniki, pa ga tudi najbolje poznate. Zelo pomembno je, da otroka dobro opazujete in če se vam zdi, da je resno bolan, prizadet, premalo pije, je pretirano zaspan oziroma vas njegovo stanje skrbi, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
Obisk pri zdravniku je nujen, če otrok odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato, če je ob driski prizadet, neješč in če zavrača pitje tekočine. Pri znakih mastitisa se obvezno posvetujte z zdravnikom. V prvem letu življenja se vedno posvetujte z zdravnikom, če se vročina dvigne nad 38,5 stopinj Celzija. Tudi povišana telesna temperatura, ki traja dlje kot 24 ur, je razlog za posvet z zdravnikom.
Pomembno opozorilo
Če starši opazijo več znakov dehidracije hkrati ali jih stanje skrbi, naj se posvetujejo s pediatrom. Otroka je potrebno pogledati in ugotoviti njegovo telesno stanje ter, če je mogoče, izsušenost. Tako boste pravočasno ukrepali in zaščitili zdravje otroka.
| Starost | Ali dodatna tekočina običajno potrebna? | Priporočila |
|---|---|---|
| 0-6 mesecev | Ne (če je izključno dojen) | Pogostejše dojenje v vročini, opazovanje mokrih pleničk |
| Okoli 6 mesecev in več | Da (pri uvajanju goste hrane) | Voda, nesladkani čaji, razredčeni sokovi; naučiti pitje iz kozarca |
| Ob povišani temperaturi | Odvisno | Svetovanje z zdravnikom; večkrat ponuditi dojenje; priskočiti z vodo/čajem, če otrok ne zadostno pije |