Vzroki in ukrepi pri driski pri dojenčku

Driska pri dojenčku je pogost pojav, ki pomeni pogosto odvajanje tekočega blata in lahko hitro privede do nevarne izsušitve (dehidracije). Pri pravilnem ukrepanju je pogosto mogoče stanje obvladati doma, a manjši kot je otrok, večja je nevarnost in prej je potreben posvet z zdravnikom.

Kaj je driska in kako se kaže pri dojenčku

Driska je način, na katerega se telo želi znebiti mikrobov, in običajno traja od tri do sedem dni. Driska pri dojenčku se kaže v obliki pogostega, povsem tekočega odvajanja. Lahko jo spremlja tudi bruhanje. Zaradi pogostega odvajanja dojenček izgublja več vode in mineralnih snovi kot običajno, zato je pomembno, da oboje v zadostnih količinah nadomeščamo. Nenadna driska pri otroku pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto (od 4-krat do 20-krat na dan).

Glavni vzroki driske pri dojenčkih

• Povzročitelji okužb: drisko v kar 70 % povzročijo virusi (najpogosteje rotavirusi), prav tako pa bakterije, praživali, paraziti in glivice.
• Neokužni vzroki: alergije na hrano (najpogosteje kravje mleko, jajca, oreški), malabsorpcijski sindromi (celiakija, intoleranca na laktozo) ali stranski učinki zdravil, kot so antibiotiki.
• Nepravilna prehrana ali prehitro uvajanje novih živil lahko sprožita dispeptične težave in pogostejše odvajanje.
• Okužbe zunaj črevesja (na primer vnetje ušes, pljučnica) lahko povzročijo blago, samoomejujočo drisko.

Zakaj je dehidracija pri dojenčkih tako nevarna

Manjši kot je otrok, nevarnejša je driska, saj lahko dehidracija pri zares majhnih dojenčkih nastopi zelo hitro. Najpogostejši znaki izsušitve so žeja, slabost, zmanjšano izločanje urina, bledosiva koža, suha ustna sluznica, zaspanost, hitrejše bitje srca, zmanjšana napetost kože in udrte oči. V hujših primerih so posledice dehidracije podhranjenost, slabotnost in potreba po hospitalizaciji.

Prvi ukrepi pri driski pri dojenčku

1. Rehidracija je prva in najpomembnejša naloga. Nadomeščanje vode in elektrolitov je glavni ukrep, s katerim preprečimo izsušitev organizma (dehidracijo).
2. Peroralne rehidracijske raztopine (ORR/ORS): ORS vsebuje natančno razmerje soli in sladkorjev za nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov. Začetno nadomeščanje: v prvih 4 urah dajte otroku od 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže. ORS dajemo pogosto v majhnih požirkih, še posebej če otrok bruha.
3. Nadaljujte z dojenjem: Če se otrok še vedno doji, nadaljujte dojenje na zahtevo. Materino mleko vsebuje hranila, protitelesa in tekočine, ki pomagajo preprečiti dehidracijo in zagotavljajo prehrano med epizodami driske. Pri doječih otrocih naj bo dojenje pogostejše.
4. Pri zavračanju tekočine: Tekočino otroku ponujamo v majhnih količinah - po žlički. Tekočino mu ponujajmo ves čas - tudi, če uspe popiti zgolj nekaj žlic, je to bolje, kakor če ne bi popil ničesar. Če otrok ničesar ne zadrži, bo zdravnik glede na stopnjo izsušitve morda odločil za hospitalizacijo in intravensko nadomeščanje tekočine.

Prehrana med drisko

Posebna stroga dieta ni potrebna. Danes svetujemo takojšnje nadomeščanje tekočine in zgodnje uvajanje normalne prehrane. Prva dva dneva je priporočljivo nekoliko lažja prehrana, vendar ne stroga dieta:

• Primerna živila: juhe, kašice z zdrobom, banane, riž s korenčkom, kuhan krompir, kuhano meso, prepečenec, probiotični mlečni izdelki in kompoti.
• Izogibajte se: mleku in mlečnim izdelkom (če obstaja sum na intoleranco ali če so težko prebavljivi), mastni in ocvrti hrani, začinjeni hrani, sladkim pijačam in gaziranim pijačam.
• Ko se apetit izboljša, postopno uvedite uravnoteženo prehrano s sadjem, zelenjavo, pustimi beljakovinami in polnozrnatimi proizvodi.

Ko se ogibati menjave mlečne formule

Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi mešanicami, je praviloma najbolje, da jih med akutno drisko ne menjamo brez posveta z zdravnikom. Specifične formule so na voljo, vendar naj menjavo odobri pediater.

Uporaba probiotikov in drugih pomožnih ukrepov

Probiotiki so koristne bakterije, ki lahko pomagajo obnoviti ravnovesje črevesne flore in v nekaterih primerih zmanjšajo trajanje in resnost driske, zlasti pri virusnih driskah (rotavirus). Študije in metaanalize so potrdile učinkovitost sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii pri skrajšanju trajanja driske. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom glede primernega izdelka in odmerka.

Dodatni ukrepi, ki lahko pomagajo:

• Zdravilni čaj iz suhih borovnic ali kamilični čaj v primernih otroških odmerkih - borovnice vsebujejo čreslovine, ki tvorijo zaščitno plast na sluznici.
• Izdelki na osnovi silicijevega gela ali užitne gline, ki vežejo patogene in toksine (po posvetu z zdravnikom).
• Racekadotril (obstaja kot zdravilo Hidrasec) lahko služi kot dopolnilno simptomatsko zdravljenje akutne driske pri dojenčkih nad 3 mesece v kombinaciji z rehidracijo, kadar rehidracija ni dovolj in kadar je zdravljenje vzroka omejeno.

Kdaj takoj k zdravniku

• Dojenčki mlajši od 3 mesecev ob vsaki driski.
• Če driska traja več kot 1-2 dni pri mlajših otrocih ali če se stanje ne izboljšuje.
• Če drisko spremljajo bruhanje in povišana telesna temperatura, otrok odklanja pijačo in hrano ali so prisotni znaki izsušenosti (suha usta, zaspanost, udrte oči, zmanjšano izločanje urina).
• Če se pojavi kri v blatu ali zelo obilno vodeno, brizgajoče blato, ali če je otrok zelo bled, slabo reagira, ima vrtoglavico ali druge resne simptome.
• Če obstaja sum na bakterijsko okužbo, potovalno drisko ali če je otrok prejel antibiotike in ima hud potek driske.

Preprečevanje driske pri dojenčkih

• Dosledna higiena: temeljito umivanje rok z milom in vodo pred pripravo hrane, hranjenjem otroka, po menjavi plenic in po uporabi stranišča. Razkuževanje predmetov in površin, ki pridejo v stik z blatom.
• Ustrezna priprava in shranjevanje hrane: dobro kuhana živila, izogibanje nepasteriziranemu mleku, surovemu mesu in tveganim surovinam.
• Sterilizacija stekleničk in opreme pri pripravi umetnega mleka.
• Cepljenje proti rotavirusu tam, kjer je na voljo, lahko pomembno zmanjša pojavnost hudih rotavirusnih drisk.
• Pri potovanjih uporabljajte ustekleničeno ali prekuhano vodo in se izogibajte ledu v pijačah.
• V kolektivih poskrbite, da bolni otroci ostanejo doma, da zmanjšate širjenje okužb.

Česa se izogibati med drisko

• Mleko in nekateri mlečni izdelki (če jih otrok težko prenaša).
• Sladke pijače in gazirane pijače, ki lahko poslabšajo drisko.
• Začinjena in mastna hrana ter visoko vlaknasta surova živila v času akutne faze, dokler se stanje ne stabilizira.

Kaj bo vprašal pediater

Pri pregledu bo zdravnik vprašal: kdaj je nastopila driska, kakšna je konsistenca in barva blata, ali je prisotna kri ali sluz, kolikokrat otrok odvaja, ali ima povišano temperaturo, ali bruha, ali je žejen, ali izloča manj urina, ali je zaspan, ali ima krče v trebuhu, ali je bil na potovanju, ali je bil v stiku z bolnikom ali živaljo ter ali je prejemal zdravila (npr. antibiotike).

Laboratorijske preiskave in zdravljenje z antibiotiki

Laboratorijske preiskave rutinsko niso potrebne pri blagi akutni driski, razen če gre za hujši potek, sum na bakterijsko okužbo ali kronično drisko. Antibiotiki nimajo mesta pri večini akutnih drisk, saj so te najpogosteje virusne in minejo same od sebe. Antibiotike predpiše zdravnik le ob potrjeni bakterijski okužbi (npr. Shigella, Vibrio cholerae) ali pri okužbah s praživali, kot je Giardia lamblia, po izvidih.

Dolgotrajna ali kronična driska

Če driska traja več kot 14 dni, gre za perzistentno ali kronično drisko in zahteva poglobljeno diagnostiko. Možni vzroki so malabsorbcijski sindromi, alergije na hrano, intoleranca na laktozo, kronične okužbe ali druge bolezni.

Hitri povzetek praktičnih ukrepov

• Vedno najprej rehidrirajte z ORS in nadaljujte z dojenjem.
• Ponujajte tekočino pogosto v majhnih požirkih, še posebej če otrok bruha.
• Prehrana naj bo čim prej normalna; prva dva dni lažja in lahko prebavljiva hrana.
• Uporabite probiotike po posvetu z zdravnikom za skrajšanje trajanja driske.
• Ob sumu na izsušitev ali pri dojenčkih do 3 mesecev takoj obiščite zdravnika.

tags: #driska #pri #dojencku #3 #ure