Folna kislina in folati (skupina kemično sorodnih snovi z aktivnostjo folne kisline) imajo v človeškem telesu številne ključne vloge, predvsem pri sintezi DNK, presnovi aminokislin in nastajanju krvi. Folat deluje kot kofaktor pri sintezi DNK in metabolizmu aminokislin. Folati sodelujejo kot kofaktorji pri enoceličnih presnovnih reakcijah, vključno z biosintezo purinov, pirimidinov in metionina.
Izraz folat obsega različne kemijsko sorodne snovi z aktivnostjo folne kisline, tako v živilih prisotne folate, kot tudi samo folno kislino, ki se jo proizvaja sintetično in se dodaja prehranskim dopolnilom in živilom z namenom bogatenja. Folna kislina je sintetična oblika vitamina B9, ki se pogosto uporablja v prehranskih dopolnilih in s folno kislino obogatenih živilih. Folna kislina in folat se v širši javnosti pogosto zamenljivo uporabljata, kar nemalokrat povzroči zmedo. Folna kislina je sintetična oblika vitamina B9, ki jo najpogosteje najdemo v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih.
Sestava molikule in presnova
Folna kislina (vitamin B9) je sestavljena iz treh komponent: 2-amino-4-hidroksipteridinskega jedra, p-aminobenzojeve kisline in L-(+)-glutaminske kisline. Ko so folati absorbirani, se hitro prenesejo v pravzaprav vsa tkiva in se vežejo na proteine. Folna kislina sodi v skupino vitaminov B in je potrebna za normalno proizvodnjo in zorenje rdečih krvnih celic. Folna kislina je del koencimov, vključenih v nekatere transmetilacijske procese, npr. sinteza deoksiribonukleinske kisline in ribonukleinske kisline.
Folna kislina se absorbira v dvanajstniku in tankem črevesju. Po absorpciji se reducira in metilira v 5-metiltetrahidrofolat, ki je glavna transportna oblika v krvi. Naravno prisotni folati v obliki poliglutamata so v veliki meri dekonjugirani in reducirani z dihidrofolatno reduktazo v črevesju in tvorijo 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF). Terapevtsko uporabljena folna kislina se v plazmi in jetrih pretvori v metabolno aktivno obliko 5-MTHF. Glavno mesto shranjevanja folata je v jetrih; koncentriran je tudi v cerebrospinalni tekočini. Folatni metaboliti se izločajo s sečem.
Biorazpoložljivost in stabilnost
Najbolj stabilna oblika folata je folna kislina, tudi njena absorpcija pa je bolj učinkovita kot pri folatih - skoraj 90%. Biorazpoložljivost folne kisline je v povprečju za 50 % večja, kot pri folatih. Folati iz prehrane imajo približno polovico biološke uporabnosti kristalinične folne kisline.
Folati so zelo občutljivi za toploto in svetlobo, zato se lahko med kuhanjem izgubi do 90 % njihove aktivnosti. Pri določenih postopkih proizvodnje in priprave se lahko izgubi tudi od 50 do 70 % folata, vendar se veliko živil, bogatih s folatom, uživa brez procesiranja, zato so izgube v povprečju manjše.
Vloge folata v telesu
- Prispeva k sintezi aminokislin in delitvi celic.
- Potrebna za nastajanje krvi in normalno proizvodnjo in zorenje rdečih krvnih celic.
- Vpliva na presnovo homocisteina ter v kombinaciji z vitaminom B12 in B6 nadzoruje ravni homocisteina v krvi.
- Potreben je za normalno psihološko delovanje, normalno delovanje imunskega sistema in za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti.
- Pomemben pri razvoju materinega tkiva med nosečnostjo in pri razvoju nevralne cevi ploda.
Pomanjkanje, simptomi in skupine z večjimi potrebami
Pomanjkanje folata se kaže s povečano stopnjo delitve rdečih in belih krvnih celic in kot megaloblastna anemija. Obstaja več vrst anemije, med katerimi je tudi anemija zaradi pomanjkanja folata. Gre za megaloblastno anemijo, ki nastane zaradi prehranskih pomanjkljivosti in se pogosteje pojavlja pri starejših. Pomanjkanje folne kisline (pogostejše pri alkoholikih in osebah z boleznimi jeter) lahko nastane zaradi prehrane z malo folati in zmanjšanja količine folatov, nakopičenih v jetrih, pa tudi zaradi interference z resorbcijo in metabolizmom folatov.
Pomanjkanje folne kisline se lahko izrazi z utrujenostjo, bledico, razdražljivostjo in omotico. V ustni votlini lahko nastanejo afte in razjede. Pride lahko do motenj spomina in koncentracije, razvije se lahko depresija. Pogosti so tudi gastrointestinalni znaki, kot je driska.
Povečane potrebe po folatu imajo predvsem nosečnice in doječe matere. Potrebe po folatu so bistveno povečane med nosečnostjo, zaradi prenosa folata v materino mleko pa tudi med dojenjem. Priporočljivo je začeti z jemanjem folne kisline vsaj 3 mesece pred načrtovano zanositvijo. Priporočeno je jemanje prehranskih dopolnil s folno kislino (ponavadi okoli 400 µg na dan) v zgodnji nosečnosti in po možnosti že pred zanositvijo, saj to zmanjša tveganje za nepravilnosti nevralne cevi.
Nevralna cev in preprečevanje prirojenih napak
Med prirojene nepravilnosti nevralne cevi sodijo nepravilnosti možganskega tkiva, hrbtenjače in njihovih zaščitnih prevlek. Nevralna cev se vzdolž hrbtnega dela ploda razvije do tretjega tedna nosečnosti. Iz nje se razvije centralno živčevje, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača z ovojnicami.
Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo pomembno zmanjša okvare novorojenih otrok, predvsem napake zaradi nepravilnega zapiranja živčne cevi (Spina bifida). Ustrezen vnos folne kisline pred zanositvijo in v zgodnjih fazah nosečnosti lahko zmanjša tveganje za napake nevralne cevi, kot sta spina bifida in anencefalija, za do 70 %. Poleg napak nevralne cevi lahko folna kislina prispeva tudi k preprečevanju drugih prirojenih napak, kot so razcepljena ustnica in nekatere srčne napake.
Priporočeni vnos in varnost
Priporočen dnevni vnos (PDV) folata za odraslega človeka je 200 µg, kar je enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Priporočen dnevni vnos folata se razlikuje glede na življenjsko obdobje. Priporočenega dnevnega odmerka prehranskega dopolnila ne smemo prekoračiti. Priporočene dnevne količine znašajo za odrasle zdrave ženske in moške od 150 do 200 µg folne kisline oz. vitamina B9. Ameriško združenje Food and Nutrition Board je leta 1998 sprejelo korekcijo teh vrednosti, ki sedaj znašajo za odrasle ženske in moške 400 µg/dan.
Priporočenega dnevnega vnosa folata se običajno preprosto doseže že s pestro in uravnoteženo prehrano. Le kot primer - takšno količino folata v telo vnesete, če tekom dneva zaužijete dva kuhana šparglja (120 g) in dva kuhana brsta brstičnega ohrovta (42 g). Samo s prehrano pogosto ni mogoče zagotoviti zadostnih količin folatov, saj se pri pripravi hrane izgubi tudi do 70 % tega vitamina.
Zgornja dopustna meja folatov, ki se naravno nahajajo v živilih, ni določena, saj ni dokazov o škodljivosti vnosa, višjega od priporočenega. Ker je vitamin B9 ali folna kislina topna v vodi, se prekomerne količine same preprosto izločajo s sečem in blatom. Običajno preveliko odmerjanje ne povzroča simptomov.
Viri folata in obogatena živila
Dobri naravni viri folata so nekatere vrste temne zelenjave ter pomaranče, stročnice, kruh in živila iz polnozrnate moke, krompir, meso, jetra, mleko in mlečni izdelki, nekatere vrste sira in jajca. Med najboljše naravne vire spadajo temno listnata zelenjava, stročnice, jetra, jajca in polnozrnati izdelki. Obstajajo pa tudi živila, ki so umetno obogatena s folno kislino, kot so kruh, kosmiči, testenine, riž in obogateni napitki. Pomemben vir folata so lahko sicer tudi živila obogatena s tem vitaminom.
Oblika v prehranskih dopolnilih in tabletah
Folna kislina se najpogosteje uporablja peroralno v obliki tablet. Folna kislina se bo v telesu pretvorila v biološko aktivno obliko, imenovano folati. Folna kislina se najpogosteje uporablja v prehranskih dopolnilih, obogatenih živilih in v zdravilih. Parenteralna uporaba (intramuskularno, intravensko in subkutano) je redko potrebna, običajno pri bolnikih z malabsorbcijskim sindromom. Folna kislina se aktivno izloča v materino mleko.
Ko vnesemo folate v telo, na primer z listnato zelenjavo, jih bo naše telo nemudoma porabilo. Ko pa se v telo vnese folna kislina, bodisi s prehranskimi dopolnili bodisi z obogatenim kruhom, se bo najprej morala pretvoriti v aktivno obliko, zato bo njeno delovanje počasnejše. Ravno to je eden izmed razlogov, da danes na trgu obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki že vsebujejo aktivno folno kislino (npr. 5-metiltetrahidrofolat, Quatrefolic®).
Pri izbiri prehranskega dopolnila s folno kislino je smiselno upoštevati, da pri več kot 50 % populacije aktivnost encima MTHFR zmanjšana, kar pomeni, da telo sintetično folno kislino slabše pretvori v aktivno obliko. Zato je izbira prehranskega dopolnila s 4. generacijo folata (aktivna oblika) lahko smiselna za določene posameznike.
Interakcije z zdravili in previdnostni ukrepi
Hkratna uporaba s folno kislino lahko zmanjša antikonvulzivno delovanje hidantoina. Nekatera zdravila zavirajo absorbcijo folatov. Antagonizem v hematopoetičnem odgovoru folne kisline je mogoč v medsebojnih interakcijah z nekaterimi zdravili. Bolnikov s pomanjkanjem vitamina B12 ne smemo zdraviti s folno kislino, razen če se daje z zadostno količino hidroksikobalamina, saj lahko prikrije osnovno stanje, kljub temu pa se bo nadaljevala subakutna nepopravljiva poškodba živčnega sistema. To se lahko ugotovi z analizo metilmalonske kisline v plazmi.
Pri jemanju prehranskih dopolnil je treba biti pozoren predvsem na njihovo kakovost in varnost. Upoštevanje navodil na embalaži je ključno. Čeprav so prehranska dopolnila enostavno dostopna v prosti prodaji, to še ne pomeni, da je njihova uporaba popolnoma brez tveganj. Pri jemanju kakršnih koli prehranskih dopolnil je treba biti previden zaradi možnosti predoziranja; tudi nekateri vitamini in minerali lahko namreč povzročijo neželene učinke na telesu, če se jemljejo v čezmernih odmerkih. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.
Praktični napotki za uporabo tablet z folno kislino
Folna kislina se najpogosteje uporablja peroralno v obliki tablet. Uporaba: Na dan zaužijte eno tableto Jamieson folne kisline s kozarcem vode (0,25 l), najbolje med jedjo. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Vsebnost: 1 tableta vsebuje PDV(%)* Folna kislina 1000 µg/1 mg. Priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti. Samo za odrasle.
Prehranska dopolnila so izdelki, namenjeni dopolnjevanju prehrane z dodatnimi hranili ali drugimi snovmi. Običajno so na voljo v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin ali žvečilnih gumijev. Glavni namen tovrstnega dodajanja hranil je dopolnitev morebitnih prehranskih pomanjkljivosti, krepitev telesa med nosečnostjo, dojenjem, v starosti ali pri povečani telesni aktivnosti, okrepitev imunskega sistema, podpora splošnemu zdravju, predvsem pa zdravju kosti, sklepov in prebavnega trakta.
Kdo bi moral razmisliti o dopolnjevanju
- Nosečnice in ženske, ki načrtujejo zanositev - priporočljivo začeti vsaj 3 mesece pred zanositvijo.
- Ljudje z zmanjšanim vnosom folatov v prehrani ali z visoko procesirano prehrano.
- Osebe z motnjami absorpcije (npr. celiakija, malabsorpcijski sindrom).
- Starejši in alkoholiki, pri katerih je pogostejše pomanjkanje folata.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom. Pred začetkom jemanja katerega koli prehranskega dopolnila se posvetujte s strokovnjakom.
Nutricionist svetuje: Prvo trimesečje nosečnosti
| Parameter | Podatek |
|---|---|
| Priporočen dnevni vnos (odrasli, PDV) | 200 µg (pogosto navedeno 150-200 µg; nekateri viri 400 µg/dan) |
| Viri | temno listnata zelenjava, stročnice, jetra, jajca, polnozrnati izdelki, obogatena živila |
| Biorazpoložljivost | folna kislina ~50 % višja kot naravni folati; absorpcija folne kisline ~90% |
| Pomanjkanje | megaloblastna anemija, povečan homocistein, nevrološki simptomi pri B12 prikritju |
| Posebne skupine z večjimi potrebami | nosečnice, doječe matere, osebe z malabsorbcijo, alkoholiki, starejši |
Folna kislina je življenjsko pomemben vitamin, ki podpira človekovo zdravje na številnih ravneh in v različnih obdobjih. Z uravnoteženo prehrano, bogato z naravnimi viri folata, in po potrebi s prehranskimi dopolnili, pridobljenimi od preverjenih virov, lahko poskrbimo za optimalno zdravje in dobro počutje.