Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu.
Metode in vzorec raziskave
Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Green, J. & Thorogood, N., 2004. Qualitative methods for health research. London: SAGE Publications. King, N. & Horrocks, C., 2010. Interviews in qualitative research. London: SAGE Publications. Robinson, A., 2006. Phenomenology. In: E.R. Cluet & R. Bluff, eds. Principles and practice of research in midwifery. 2nd ed. Edinburgh: Churchill Livingstone Elsevier, pp. 187−219.
Izkušnje očetov pri porodu
Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj.
Pričakovanja in podpora
Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Royal College of Midwives [RCM], 2018. Reaching out: involving fathers in maternity care.
Dostopnost in oprema: inkubatorji v slovenskih porodnišnicah
V Sloveniji je skrb za prezgodaj rojene otroke ključen del perinatalne oskrbe. V letu 2022 je bilo po sicer še neuradnih podatkih NIJZ-ja v slovenskih porodnišnicah 17.424 porodov, kar pomeni, da letno v porodnišnicah nastane več tisoč novorojenčkov, med katerimi je tudi skupina prezgodaj rojenih.
»V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi 1400 otrok, kar je sedem odstotkov vseh novorojenčkov. Med njimi je 100 takšnih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram. Najlažji, brez pomembnih posledic preživeli novorojenček, je tehtal komaj 370 gramov.«
Inkubator so strokovnjaki razvijali več kot desetletje. Najsodobnejši aparat omogoča optimalen nadzor temperature otroka do 0,1 stopinje Celzija natančno, kar je za otrokovo rast in preprečevanje bolezni izjemnega pomena. Zlasti pri nezrelih nedonošenčkih je ključna visoka stopnja vlage, ki jo zagotavlja sodoben, zaprt in od okolja ločen vlažilni sistem.
Inkubator je opremljen z dozatorjem kisika in senzorjem koncentracije, kar omogoča nadzorovano dodajanje kisika pri novorojenčkih, ki imajo težave z dihanjem. Med prednosti inkubatorja sodijo še električno nastavljiv nagibi ležišča za optimalno lego novorojenčka in višina inkubatorja, tehtnica za nadzor otrokove teže, opozorilni sistem, ki stalno spremlja jakost hrupa in svetlobe, ena od prednosti pa je tudi enostavno razstavljanje in gladkost površin, kar omogoča boljše čiščenje in s tem preprečevanje okužb.
Novi inkubator je tako približek maternice za tiste otroke, ki so prišli na svet mnogo prezgodaj in verjamemo, da bodo z njegovo pomočjo zrasli v zdrave in uspešne posameznike. V imenu vseh zaposlenih porodnišnice Ljubljana, Ginekološke klinike in celotnega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je donatorju zahvalil tudi Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana in povedal: »Ob sedanji finančni situaciji, v kakršni je ne samo UKC Ljubljana, ampak celotno slovensko zdravstvo, so postale donacije za našo ustanovo eden najpomembnejših virov za obnovo oziroma nakup opreme, za strokovno usposabljanje in prenovo naših objektov.«
Razporeditev inkubatorjev in porodniške stožnice
V porodnišnicah poročajo o različnih investicijah in obnovah porodniških oddelkov: prenova porodnega bloka v Ljubljani, nova nadstandardna soba za počitek in pripravo na porod, kupovanje novih aparatov in modernizacija delovnih prostorov v več porodnišnicah (Brežice, Nova Gorica, Celje, Ptuj, Maribor, Kranj, Murska Sobota, Postojna, Jesenice, Novo mesto itd.). Te naložbe izboljšujejo dostopnost specializirane opreme, vključno z inkubatorji in pripomočki za intenzivno nego nedonošenčkov.
Standardizacija praks in oživljanje novorojenčkov
Večina porodnišnic se smernic za oživljanje novorojenčka drži. Manjša odstopanja so opazna pri oskrbi termoregulacije novorojenčka, algoritmu oživljanja in žilnem dostopu. Večina porodnišnic se smernic drži, vendar praksa razkriva nekatere izzive na področju termoregulacije pri nedonošenčkih in uporabi ogretih ter navlaženih plinov. Stisi prsnega koša se večinoma izvajajo v razmerju 3:1, vendar časovni okvir izvajanja pogosto ne ustreza priporočilom. Popkovni venski kateter ostaja prednostna metoda za žilni dostop. Intraosalna pot je v klinični praksi redkejša izbira.
Razprava in zaključek diplomske študije o oživljanju novorojenčkov poudarja: Poenotena praksa oživljanja novorojenčkov omogoča zdravstvenim delavcem usklajeno in ciljno usmerjeno obravnavo v kritičnih trenutkih. Poudarjena je potreba po kontinuiranem usposabljanju in izboljševanju praks. Vlaganje v inovacije in prilagajanje najsodobnejšim smernicam lahko pripomore k izboljšanim dolgoročnim izidom za novorojenčke.
Vpliv epidemije COVID-19 na dostopnost in prisotnost partnerjev
Lansko leto je bilo tudi za porodnišnice dodatno zahtevno tudi zaradi epidemije covid-19. V porodnišnicah so se spopadali z mnogimi prilagoditvami, ki so zahtevale dodatne organizacijske in strokovne napore osebja. Rodilo je nekaj obolelih mamic, bile so omejitve in dodatni pogoji za prisotnost pri porodu ter tudi prepovedi obiskov. Vseeno povečini ocenjujejo, da epidemija načeloma ni pretirano vplivala na število porodov.
Nekaj časa spremljevalci niso mogli biti prisotni, pozneje so načeloma dovoljeni, če izpolnjujejo pogoje. Pri tem so porodnišnice izvajale prilagoditve: posebni predeli za SARS-CoV-2 pozitivne nosečnice, ločeni sprejemni triažni prostori, siva cona za izolacijo ipd. Takšna organizacijska prilagoditev včasih vpliva na način vključevanja očeta v porodni proces in na njegovo izkušnjo prisotnosti.
Izboljšave v opremi in organizaciji porodnišnic
V številnih porodnišnicah so bile izvedene pomembne investicije: nakup inkubatorjev, sodobnih porodnih postelj, CTG aparatov, ultrazvočnih naprav, TENS naprav, električnih postelj, prenove sob in izboljšave klimatizacije ter prezračevanja. V Porodnišnici Ljubljana so med drugim prenovili porodni blok in uvedli posebne sobe za pripravo na porod ter načrtovali nadstandardne sobe za poporodno obdobje, kjer bo omogočeno sobivanje mlade družinice (mama, otrok in partner). V Porodnišnici Postojna potekata dve večji investiciji, ki ju vodi ministrstvo (laboratorij za in vitro fertilizacijo in lekarna).
Tabela: Izbrane spremembe in oprema v slovenskih porodnišnicah
| Porodnišnica | Izpostavljena izboljšava | Oprema / investicija |
|---|---|---|
| Ljubljana | Prenova porodnega bloka, posebna soba za pripravo na porod | Inkubatorji, nadstandardne sobe, CTG, energetska sanacija |
| Maribor | Dostopnejša epiduralna analgezija | Analgezija, porodniški pripomočki |
| Brežice | Prenova oddelka, nadstandardni enoposteljni sobi | Nova porodna postelja, ultrazvok |
| Nova Gorica | Obnova enoposteljnih in dvoposteljnih sob | Prenovljene sobe, oprema za udobje |
| Celje | Prilagoditve dela zaradi epidemije | Mobilne enote, ločeni pregledi |
Perinatalna podpora, NPP in kultura dojenja
Mednarodni projekt Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP / BFHI) je v Sloveniji pomemben dejavnik kakovosti perinatalne oskrbe. Po odstotku rojstev v NPP prednjači Slovenija z 84,3 %. V slovenskem prostoru je tradicija dojenja bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli ni zanemarjalo ali celo oviralo dojenja, pa vendar je skrb za uspešen pričetek dojenja v porodnišnici zahtevna naloga. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF sestavljajo strokovnjaki z različnih področij zdravstvene oskrbe in svetovalci za dojenje z mednarodno licenco IBCLC.
Pomen sodelovanja očeta, osebja in opreme za kakovostno oskrbo
Združevanje ustrezne opreme (inkubatorji, monitorji, sistemi za nadzor temperature in vlage), standardiziranih postopkov oživljanja ter spoštljivega vključevanja partnerjev v porodno dogajanje krepi kakovost perinatalne oskrbe. Očetje si želijo, da jih babice in ostalo zdravstveno osebje obravnavajo kot enakovredne člane para, kar izboljšuje tudi psihološko izkušnjo poroda. Smyth, S., Spence, D. & Murray, K., 2015. Does antenatal education prepare fathers for their role as birth partners and for parenthood. British Journal of Midwifery, 5(23), pp. 336-342.
Potencialne usmeritve za prihodnje izboljšave
- Nadaljnje vlaganje v sodobne inkubatorje in opremo za intenzivno nego nedonošenčkov.
- Poenotenje protokolov za termoregulacijo in uporabo ogretih/navlaženih plinov pri oživljanju.
- Kontinuirano usposabljanje zdravstvenega osebja za postopke oživljanja in delo z nedonošenčki.
- Poudarek na vključevanju partnerjev kot enakovrednih spremljevalcev in zagotavljanje informacij ter emocionalne podpore očetom.
- Organizacijske rešitve za večjo odpornost ob morebitnih epidemijah, da ostane prisotnost partnerja varna in mogoča.
Ob upoštevanju vsega izpostavljenega je jasno, da je kvaliteta neonatalne oskrbe v slovenskih porodnišnicah rezultat kombinacije ustrezne opreme, standardiziranih postopkov in vključujočega odnosa do staršev. Vlaganje v tehnologijo, usposabljanje in prostorsko-organizacijske rešitve pripomore k temu, da se poveča verjetnost dobrih izidov za najranljivejše novorojenčke in izboljša izkušnja porodnic ter očetov.
tags: #imajo #inkubatorje #v #vsaki #porodnisnici