Intrauterina inseminacija (IUI) je ena osnovnih metod umetne oploditve. Je prva možnost zdravljenja za pare, ki niso uspeli zanositi z ostalimi načini zdravljenja neplodnosti. To velja predvsem za pare, katerih neuspeh je posledica nekoliko slabše kakovosti partnerjeve sperme ali neredne ovulacije partnerke. Ta program je primeren tudi za bolnike z imunološkim faktorjem neplodnosti. Metoda IUI olajša pot spermijem do jajčne celice. Spermiji se izognejo škodljivim učinkom okolja vagine in materničnega vratu. Skrajšan je čas, potreben za dosego jajčeca. Pred postopkom IUI se mora opraviti test prehodnosti jajcevodov ženske. Običajno se uporablja svež spolni izliv partnerja. Običajno se hkrati izvaja tudi blaga hormonska stimulacija ovulacije partnerice. Cilj stimulacije pred IUI je zorenje 1 do 2 foliklov. Stimulacija poveča možnosti za zanositev. Postopek je popolnoma neboleč. V prvem ciklu zdravljenja IUI zanosi 5 do 10% žensk. Uspeh je odvisen od starosti ženske in se s starostjo zmanjšuje. Po 40. letu se skoraj ne izvaja več.
Kako poteka IUI in kdaj je primerna?
- IUI je postopek, kjer se z dolgim katetrom v maternico ali jajcevod vnese prečiščeno seme partnerja ali darovalca.
- Ultrazvočno spremljanje rasti folikov in potrditev ovulacije sta običajno del priprave na postopek.
- Po IUI je običajno dovoljen kratek počitek; v primeru uspeha nastopi nosečnost, v nasprotnem primeru se pogovori o nadaljnjih možnostih.
- Stopnje uspešnosti se gibljejo okoli 5-20% na cikel; mlajše ženske imajo običajno boljše izide.
IUI je manj invazivna, manj tvegan in cenejša kot IVF. Vendar so njegove stopnje uspešnosti nižje. Ženske, mlajše od 35 let, s specifičnimi težavami s plodnostjo, so primerne kandidatke za IUI. Na splošno so zdravljenja neplodnosti najuspešnejša za ženske v dvajsetih in zgodnjih tridesetih, stopnje uspešnosti pa upadajo po 37. letu. Ženske, stare 40 let in več, lahko uspešno zanosijo preko IVF; stopnje uspešnosti se hitro zmanjšujejo po 40. letu.
IVF/ICSI: osnovne razlike in koraki
Zunajtelesna oploditev ali in vitro fertilizacija (IVF, ICSI) je metoda simptomatskega zdravljenja, pri katerem se jajčne celice ženske oplodijo s semenčico partnerja zunaj telesa - oploditev v laboratoriju. IVF/ICSI postopek se začne s hormonsko stimulacijo ženske, ki je potrebna za pridobitev več jajčec kot pri rednem ovulacijskem ciklusu. Potek stimulacije spremlja zdravnik z ultrazvokom. Zrela jajčeca se zbirajo s punkcijo foliklov pod nadzorom ultrazvoka. Na dan odvzema jajčec se odvzame tudi seme partnerja. Dobljena jajčeca se nato oplodijo s spermijo, nastali zarodki pa se gojijo v inkubatorju.
Ob IVF ločimo dve osnovni metodi: klasičen IVF (če je seme dobre kakovosti) in ICSI (intracytoplasmic sperm injection) za primer, kjer je kakovost semena nižja ali prisotne druge ovire. Pri ICSI zdrav spermij neposredno vnesemo v citoplazmo zrele jajčne celice. Oplojena jajčna celica ali zigota je izjemno občutljiva na pogoje v okolju maternice. Gojenje zarodkov poteka v inkubatorjih z nadzorovanimi pogoji; zarodki se lahko razvijajo do 5-6 dni do stopnje levitve ali blastociste. Za uspešen razvoj zarodka so potrebni natančni pogoji pH, temperatura, vlaga in kemična sestava okolja. Po prenosu zarodkov se vsakemu paru pred prenosi posvetujejo: število zarodkov, kvaliteta zarodkov, anamneza, želje para; običajno se prenese 1-2 najboljšša zarodka.
Napake pri razvoju zarodka so lahko dedne ali nastale med gametogenezo ali po oploditvi. Danes se uporabljajo napredne metode zaznavanja nepravilnosti že pred prenosom ali pred izvajanjem oploditve (biopsija blastomere ali trofektoderma, PCR, FISH ali NGS). Dodatno se uporabljajo neinvazivne metode testiranja gojiščnih medijev in podaljšano gojenje do stadija blastociste. Embriolog pri postopkih OBMP upošteva številne kriterije in uporablja time-lapse tehnologijo za spremljanje razvoja zarodka. Vitrolife mediji in EmbryoGlue se uporabljajo za optimizacijo pogojev implantacije.
Po prenosu zarodka se običajno opravita kratek počitek, nato se izvede prvi ultrazvočni pregled in merjenje ravni hormone ali krvni testi. Dva tedna po prenosu lahko opravite hitri test nosečnosti in potrditev kroži beta-hCG v krvi. Nosečnost po IVF ni samodejno visoko tvegan; tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, vključno z družinsko zgodovino, starostjo in številom plodov. Mlajše ženske imajo višje možnosti zanositve in živorojenosti po IVF v primerjavi z ženskami po 40. letu, kjer so stopnje znižane.
Ko izbirate med IUI in IVF
- Če imate odprt jajčec, endometriozo ali nepojasnjeno neplodnost, je IUI lahko dobra izhodiščna možnost.
- IVF se pogosteje izbere pri starejših ženskah ali ko IUI ni uspešen ali ko so ugotovljene resne ovire (zamašene jajcevodne poti, močne endometriozne spremembe ipd.).
- Vprašanja o stroških, tveganjih in pričakovanjih je treba nasloviti s svojim ginekologom ali specialistom za plodnost.
V naši praksi uporabljamo sodobne tehnike, kot so zamrzovanje zarodkov (vitrifikacija) in EmbryoGlue, ki izboljšujejo možnosti živorojenja ter uspešno gojenje zarodkov. Dodatno se lahko opravijo diagnostične biopsije zarodkov za identifikacijo genetskih ali kromosomskih mutacij ter s tem povečajo možnosti za zdrave zarodke.
Kaj pričakovati pri prvem postopku IUI | Kako ustvariti družino | Starši
Na koncu je pomembno razumeti, da razmerje med IUI in IVF ni črno-belo. Odvisno je od vaših individualnih okoliščin, starosti, vzroka neplodnosti ter vaših osebnih želja. Zdravniki svetujejo, da se pred vsakim postopkom posvetujete o možnostih, pričakovanjih ter tveganjih in izberete najboljšo pot za vaš primer.
tags: #iui #kdaj #vgnezditev