Nosečnost pogosto prinese vprašanja glede bolniške odsotnosti: kdo krije nadomestilo, kako se izračuna in katera pravila veljajo za do 30 delovnih dni zadržanosti od dela. Spodaj smo zbrali vse ključne določbe iz veljavnih zakonov in pojasnila, ki pojasnjujejo izplačilo bolniške v prvih 30 delovnih dneh, posebno obravnavo nosečnosti in praktične napotke za delavke in delodajalce.
Kdo izplača nadomestilo v prvih 30 delovnih dneh?
Če je razlog zadržanosti bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če je razlog zadržanosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V skladu s tretjim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih izplačuje delodajalec nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu.
Osnova za izračun nadomestila
Za višino bolniškega nadomestila je odločilna višina osnove na začetku odsotnosti. To je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V to je všteto vse, kar delavec prejme kot plačilo za delo, tudi vse stimulacije.
Prvih 30 dni (delovnih dni) se osnova plače obračuna kot povprečje zadnjih 3 mesecih. V obdobju, ko gre bolniška v breme zdravstvene zavarovalnice (po izteku 30 delovnih dni), pa se osnova spremeni in se šteje povprečje 12 plač preteklega leta.
Praktičen primer: stimulacijska plača in nihanja mesečnih izplačil
Če vaša neto plača ni minimalna in se giba med 650 in 850 €, so za izračun nadomestila pomembna dejanska izplačila v obdobju, ki se upošteva kot osnova (zadnji trije meseci ali povprečje leta). Delodajalec je dolžan voditi evidence in izplačevati nadomestilo na podlagi osnove. V obdobju, ko delodajalec krije nadomestilo (prvih 30 delovnih dni), je izplačilo iz njegovih sredstev; kasneje gre nadomestilo v breme ZZZS in osnova se vrednoti drugače.
Minimalne in maksimalne meje nadomestila
- Najvišje nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal.
- Najnižje nadomestilo ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, določene z zakonom o minimalni plači. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, pa je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan.
Odstotki nadomestila glede na razlog in dolžino odsotnosti
Višina nadomestila je odvisna od razloga zadržanosti in trajanja odsotnosti. Poglejmo ključne odmerne odstotke (relevantno tudi za nosečnost, če je bolniška iz razloga bolezni):
| Razlog zadržanosti | Do 90 koledarskih dni | Nad 90 koledarskih dni |
|---|---|---|
| Bolezen | 80 % od osnove | 90 % od osnove |
| Poškodba izven dela | 70 % od osnove | 80 % od osnove |
| Poklicna bolezen | 100 % od osnove | 100 % od osnove |
| Poškodba pri delu | 100 % od osnove | 100 % od osnove |
| Nega | 80 % od osnove | 80 % od osnove |
| Darovanje krvi | 100 % od osnove | - |
| Izolacija (npr. COVID-19) | 90 % od osnove | 100 % od osnove |
Posebnosti za nosečnost: slabost in drugi pričakovani nosečniški simptomi niso samodejno razlog za bolniško, upravičenost določi osebni zdravnik. Če osebni zdravnik izda potrdilo o začasni nezmožnosti za delo zaradi nosečnosti, se ravna po navedenih pravilih glede razloga in dolžine odsotnosti.
Postopki, evidence in vloga delodajalca
Delavec mora delodajalca nemudoma obvestiti o nastopu bolniškega staleža, najkasneje pa v treh delovnih dneh od nastanka razlogov za odsotnost. Delodajalec je dolžan voditi evidenco o delovnem času, vključno z odsotnostmi z dela, ter izplačevati nadomestila iz lastnih sredstev za prvih 30 delovnih dni odsotnosti (če gre za običajno bolezen ali poškodbo izven dela).
V primeru, ko gre za dve ali več zaporednih odsotnosti zaradi iste bolezni in prekinitev med odsotnostmi traja manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljne odsotnosti od prekinitve dalje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (t.i. recidiv). O zadržanosti od dela za čas nadaljnje odsotnosti mora odločati imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija.
Elektronski bolniški list (eBOL) in nadzor
Od 1. januarja 2020 imamo možnost izdaje elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL). Zdravniki ga sproti vpisujejo v informacijski sistem ZZZS, kjer lahko delodajalci dostopajo preko sistema SPOT. Kljub uvedbi eBOL mora zavarovanec še vedno obvestiti svojega zdravnika o podaljšanju bolniškega staleža in dostaviti potrebno dokumentacijo.
Nadzor nad spoštovanjem zdravnikovih navodil med bolniško odsotnostjo opravljajo laični kontrolorji, vendar le za čas, ko nadomestilo plače krije zdravstveno zavarovanje oziroma za dolgotrajne bolniške odsotnosti.
Pogosta vprašanja in odgovori
1. Ali delodajalec mora ZZZS posredovati moje neto plače za izračun bolniške?
Za izračun osnove ZZZS uporablja podatke o plačah, ki so relevantni za ustrezno obdobje (zadnji trije meseci ali povprečje 12 mesecev). Delodajalec vodi evidence o izplačanih plačah in prispevkih; v praksi delodajalci sodelujejo z ZZZS pri uveljavljanju refundacij in pri izračunu nadomestil.
2. Kolikšen odstotek mi pripada med nosečnostjo do 30 delovnih dni?
Do 30 delovnih dni delodajalec običajno izplača nadomestilo v višini, ki je določena za razloge bolezni (npr. 80 % od osnove za bolezen do 90 koledarskih dni), vendar je lahko višji odstotek določena tudi v kolektivni pogodbi. Za natančen izračun je odločilna osnova in šifriran razlog odsotnosti, ki ga določi zdravnik.
3. Ali se bolniška upošteva pri drugih pravicah iz delovnega razmerja?
Bolniška odsotnost ne šteje v poskusno dobo in ne omogoča koriščenja letnega dopusta v času odsotnosti. Delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času upravičene odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, razen v izjemnih primerih.
Kdaj ZZZS krije nadomestilo že od prvega dne?
Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela v posebnih primerih, med katerimi so: zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; v primerih prostovoljnega darovanja krvi na dan, ko delavec daruje kri; v primerih sobivanja v bolnišnici ali zdravilišču ob bolnem otroku.
Refundacija delodajalcu in pogoji
Za zadržanosti od vključno 81. delovnega dne (v določenem koledarskem letu) vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži dokazilo o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob pogoju, da je o zadržanosti od dela od tega 81. delovnega dne odločal imenovani zdravnik ZZZS oziroma zdravstvena komisija.
Nasveti za delavke v nosečnosti
- Obvestite delodajalca takoj ob nastopu bolniškega staleža (najkasneje v treh delovnih dneh).
- Shranite izpiske o izplačilih (plačila, stimulacije), saj so ti podatki osnova za izračun nadomestila.
- Če imate neenakomerno plačilo, preverite, kateri meseci se upoštevajo kot osnova (zadnji trije meseci ali povprečje 12 mesecev) in se po potrebi posvetujte z delodajalcem ali ZZZS.
- Preverite kolektivno pogodbo: pogosto določa višje odstotke nadomestil za prvih 30 dni ali drugačne pogoje.
- V primeru daljše odsotnosti (po 30 dneh) se pozanimajte o spremembi osnove in postopku naprej (vključno z morebitno vlogo za refundacijo).
Opomba glede posebnih primerov
V primeru poškodb pri delu ali poklicnih bolezni veljajo posebej ugodne ureditve (100 % od osnove). Pri primerih, povezanih s COVID-19, so določena posebna pravila (izolacija, nega otroka ipd.), kjer je nadomestilo lahko že od prvega dne v breme ZZZS in v drugačnih odstotkih.