Jok dojenčka sproži močan starševski odziv. Ta jok je najprej neznačilen signal, ki pove, da dojenčku ni udobno, da je nezadovoljen, ne razkrije pa vzroka. Pozneje pa se starši naučijo prepoznati različne vrste joka. Eden jim sporoča, da je otrok utrujen, drugi da je lačen, spet naslednji, da je polulan in tako dalje.
Kaj pomeni prvi jok
Otrok navadno zajoka takoj po rojstvu. To je odraz šoka ob nenadni spremembi okolja. Starši si ob prvem joku svojega novorojenčka oddahnejo in se mu nasmehnejo. To zanje pomeni, da njegova pljučka dobro delujejo, da je otrok živ.
Dojenčki prve tri mesece življenja pogosto jokajo, pozneje pa ta jok počasi pojenja. Vse bolj so sposobni komunicirati tudi na drugačen način, privabiti pozornost staršev ne le z jokom. Pri šestih tednih se solzovoda toliko razvijeta, da se pojavijo prve solze. Včasih starši menijo, da otroku nič ni, čeprav krčevito joka - a ker je jok brez solzic, naj mu ne bi bilo hudega. To ni res. Vsak jok dojenčka nekaj pomeni!
Glavni vzroki joka
Poznamo sedem vzrokov, zaradi katerih otrok joka. To so bolečina, neugodje, lakota, samota, utrujenost, dolgočasje in razočaranje. Starši se kmalu naučijo 'slišati' jok svojega dojenčka.
- Kadar zajoka zaradi bolečine, je jok oster, ušesa parajoč. Ker še ne ve, kaj se dogaja, kaj je narobe, ne loči med majhno in veliko poškodbo, želi z jokom čim prej pritegniti pozornost staršev.
- Otrok joka tudi, kadar je pokakan, utrujen, kadar mu je prevroče, ga zebe.
- Kadar je dojenček lačen, je njegov jok glasen, da nam vedeti, da je nujno. Ko joka zaradi lakote, ima med jokom zelo kratke premore za vdihe.
- Če se otrok počuti osamljenega in zapuščenega, joka žalostno. In tak jok je najlažje potolažiti. Ozdravi ga toplo naročje in starševski dotik.
- Dojenček joče tudi, če je utrujen. Takrat je njegov jok cmerav, mane si oči, nič mu ne ustreza.
Jok pred spanjem in problem osamljenosti
V prvih mesecih življenja je dojenček še zelo navezan na svojo mater in joka, kadar je ni zraven. Njegova največja želja je, da je udobno nameščen v materinem naročju. Tam se počuti varnega, pomirjen je. Vendar to ni vedno mogoče. Dojenček ponavadi spi v svoji posteljici. Mati ve, da se bo slej ko prej vrnila k njemu, toda dojenček tega ne ve in se počuti zapuščenega. Če njegov jok ostane večkrat prezrt, se začne v njegovih možganih rojevati nezaupanje do staršev. Začne ga strašiti misel, da se njegova mamica morda ne bo vrnila.
Če je mogoče, naj bosta zato mati in otrok v prvih mesecih življenja skupaj. Dojenček se mora naučiti spati sam, brez pestovanja, hranjenja, toda to ne pomeni, da mati ne sme biti prisotna. Njegova posteljica je lahko v spalnici in dojenček bo čutil prisotnost matere. Če joče, ko ga položite v zibelko, mu nežno prigovarjajte, ga božajte in mu dajte vedeti, da ni sam, da ste ves čas v njegovi bližini. Počutil se bo varnega in vam bo sčasoma zaupal. Vedel bo, da ga ne boste zapustili in da se vedno znova vračate k njemu.
Kolike in napadi joka
Kolike se kažejo z nasilnim, vztrajnim jokom otroka. Pojavijo se v prvih treh mesecih otrokovega življenja. Običajno se napadi joka začnejo popoldne ali zvečer - pogosto po obroku. Kolika je breme za otroka in starše, saj dojenček joka več ur in ne more biti pomirjen. Kaj povzroči kolike, ni znano. Sumijo, da je vzrok okužba s hrano ali telesni vzroki. Ta zgodnja otroška bolezen je lahko tudi izraz duševne stiske otroka. Tudi če je bolečina močna in otrok trpi, v večini primerov mine po nekaj mesecih. Za izključitev drugih bolezni je potreben zdravniški pregled.
Pri približno 2% dojenčkov je jok lahko posledica refluksa kisline (vračanje želodčne kisline) in pri približno 15 % dojenčkov posledica alergij na mlečne beljakovine.
Opis kolik
Kolike so v bistvu precej skrivnostna bolezen, ki je opredeljena kot neutolažljiv jok vsaj 3 dni tedensko in 3 tedne zapored. Kolike se ponavadi pojavijo pozno popoldan ali zvečer in lahko trajajo nekaj minut ali celo ur. Telo dojenčka s kolikami je napeto, v krču, otrok potegne nogice k trebuščku, stisne pesti, obrazek je videti v hudi agoniji in kriči z visokim, predirnim glasom. Pri kolikah je pomembno, da se takoj odzovete na jok dojenčka, saj dojenčki med jokanjem pogoltnejo veliko zraka.
Vzroki, da dojenček neprestano joka
Vzroki so lahko povezani s hrano, psihološki ali telesni.
| Skupina vzrokov | Primeri |
|---|---|
| Hrana | Prehitro pitje in požiranje zraka, povečano ali počasno gibanje črevesja, lakota, podhranjenost, alergije na mleko ali intolerance (kravje mleko, laktozna intoleranca). |
| Psihološki | Pretirane zahteve staršev, zavrnitev otroka, težave v medosebnih odnosih med starši, konkurenca med sorojenci. |
| Telesni | Okužbe ušes, dihal ali sečil, refluksna bolezen, prebavne motnje, vnetje črevesja, invaginacija črevesja. |
Kako se odzvati na jok dojenčka
Ključna je mirnost in potrpežljivost staršev. Otroci hitro zaznajo stres, zato je pomembno, da starši ostanejo mirni in otroka nežno tolažijo. Tehnike pomiritve vključujejo zibanje, petje uspavank, nošenje v nosilki ali uporabo belega šuma. Dojenčki še ne znajo govoriti, vendar s svojim vedenjem okolici sporočajo, kako se počutijo. Pri dojenčku lahko opazimo različne vrste joka. Jakost, trajanje in višina glasu pri joku so namreč odvisne od njegovega vzroka.
Velja opozorilo, da smo pozorni, ko otrok po bolečem joku utihne. Lahko se od joka izčrpa in od utrujenosti zaspi. Vsekakor pa je stanje resno, če boleči jok potihne in otrok le še stoka. Če je ob tem tudi bolj bled, težje in hitreje ali plitvo diha ter se nam zdi zaspan ali prizadet, je treba takoj obiskati zdravnika.
Praktični nasveti
- Približajte se mu, da vas lahko vidi. Poglejte ga in pritegnite njegov pogled. Nagovorite ga. Dotaknite se ga, položite roko na njegov trebuh.
- Če ste izčrpani: položite dojenčka na hrbet v posteljico in se prepričajte, da je varen. Pojdite v drug prostor in si vzemite nekaj minut za umiritev. K dojenčku se vrnite vsakih nekaj minut.
- Nasilno stresanje dojenčka oziroma otroka sodi med telesno nasilje. Poškodbe nastanejo zaradi stresanja in udarcev. Že blago stresanje lahko povzroči pokanje žilic v možganih in posledično poškodbe možganov, slepoto ali paralizo.
- V primeru neutolažljivega joka poiščite strokovno pomoč.
Masaža dojenčka za spodbujanje prebave
Tehnike za pomiritev in preventivne ukrepe
Če se dojenček noče dojiti, je podrl kupček in ima svežo, suho pleničko, najprej ga slecite in preverite, ali ga morda kje ne stiska plenička ali del oblačil. Preverite, da se mu ni med prstke zapletla kakšna nitka ali las. Za umirjanje dojenčkov je zelo uspešna tudi masaža.
Raziskovalka Sheila Kitzinger je odkrila, da dojenčki, katerih matere se jih veliko dotikajo, jih masirajo in imajo veliko kožnega kontakta, napredujejo hitreje, se bolje razvijajo motorično in so bolj umirjeni, manj jokajo. Uporaba rute ali slinga je še posebej uporabna, če imate občutek, da zaradi dojenčka ničesar ne postorite, ker cel dan le nosite dojenčka na rokah. Dojenčka lahko nosite v ruti ali slingu tudi doma, ne samo zunaj.
Topla kopel je lahko zelo pomirjujoča za oba, mamico in otročka. V kopeli položite dojenčka na svoj trebuh, glavico naj ima v višini vašega srca, tako bo otrok lahko slišal bitje vašega srca. Nežno ga polivajte s toplo vodo in mu prigovarjajte, da se dojenček sprosti.
Pomirjujoč učinek ima lahko tudi nošenje in hoja z dojenčkom v nosilki ali na podlakti (s trebuhom navzdol) ali pa ritmično zibanje, ki ga dosežemo z vožnjo v avtomobilu, vozičku, plesom ali hojo. Sesanje palca, dude ali bradavice lahko pomaga, vendar odsvetujemo, če otrok ob tem požira veliko zraka.
Prepoznajte znake in delujte pravočasno
Mnogi dojenčki sploh ne bi jokali, če bi se matere takoj odzvale na znake, ki kažejo, da bo dojenček začel jokati. Večina dojenčkov preden začne neutolažljivo jokati kaže določene znake. Če znake mati takoj upošteva, dojenček nima potrebe po jokanju. Pomembno je, da dojenček ne joka sam, da smo ob njem in da takoj, ko se umiri, lahko zadovoljimo njegove potrebe, ki so verjetno sprožile jokanje.
Ko nič ne pomaga
V primeru, da ste poskusili že prav vse, vaš dojenček pa še vedno joka, se boste lahko počutili nemočne. Pomembno si je zapomniti, da že zgolj s tem, da držite otroka v svojem naročju, delate vsaj nekaj dobrega zanj. S tem dajete svojemu otroku vedeti, da ga imate radi, da ste z njim, čeprav histerično joka. Zavedati se je potrebno, da vas prav jokajoči otroci najbolj potrebujejo.
Mit: dojenčka pustiti, da se »potolaži sam«
Puščati dojenčka jokati je pogosto svetovana, a napačna praksa. Puščati dojenčka jokati je tako, kot da bi nastavili ušesa ob vaš avto, ki ima vklopljen alarm in čakali, da baterija odpove. Starši, ki pustijo svojega dojenčka jokati dokler onemoglo ne zaspi, to storijo pogosto iz obupa ali po nasvetu drugih. Vendar številne znanstvene raziskave kažejo, da otroci, ki so kot dojenčki vedno takoj potolaženi, kot večji otroci jočejo precej manj.
Ko gre za dojenje
Večina doječih mater bo svojega dojenčka samodejno pristavila k prsim. Mnogo doječih mater pove, da ko zaslišijo dojenčkov jok, v prsih začutijo izcejalni refleks. Če se vaš dojenček pomiri s pogostejšim dojenjem, je odgovor preprost: dojite ga bolj pogosto. Če dojenček prekomerno joka le na nekaj dni, je vzrok lahko tudi v hrani, ki jo je jedla doječa mati. Če pa opazite povezavo med živili, ki jih vi uživate in otrokovim jokom, lahko to hrano za nekaj dni izločite iz svojega jedilnika in opazujete otroka.
Kdaj k zdravniku
Stanje je resno, če je jok povezano z bledostjo, hitrim ali plitvim dihanjem, otrdelostjo, nezmožnostjo umiritve ob dotiku ali kadar dojenček preneha jokati, a le še stoka. Pri sumu na refluks, alergije ali druge bolezni obiščite pediatra. Za izključitev resnih bolezni je potreben zdravniški pregled.
Pomembno skrb zase kot starša
Če ste starši na robu svojih moči, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Dobro poskrbite zase in za otroka. Če ste sami, položite dojenčka v posteljico in se za kratek čas umaknite, popijte kozarec vode in se pomirite. Poiščite pomoč pri prijateljih, družini ali strokovnjakih. Če ste pod stresom, otrok to zazna in pogosto še bolj joka.
Zakaj dojenček ni »brez razloga«
Strokovnjaki trdijo, da dojenčki in otroci nikoli ne jočejo brez vzroka, zato se na njihov jok moramo odzvati. Jok je najenostavnejše komunikacijsko sredstvo, s katerim nam sporočajo, da potrebujejo pomoč. To je normalno za dojenčka, bolj težavno je za starše in okolico, saj se vse prepogosto počutijo nemočni. Za to sta predvsem dva razloga: zato, ker ne razumejo, kaj dojenček sporoča ali pa ker mu ne morejo pomagati.
Čeprav dojenčki ne morejo povedati z besedami, je dovolj, da ste prisotni, da jih potolažite in s tem gradite zaupanje in varno navezanost. Vsak jok nekaj pomeni - bodite pozorni, mirni in dosledni v odzivu.