Spremembe materničnega vratu pred menstruacijo: kaj pričakovati in kdaj poiskati pomoč

Maternični vrat je spodnji del maternice, dolg približno tri do štiri centimetre in v premeru okoli 2,5 cm. Zgrajen je iz mišičnega in vezivnega tkiva, spodnji segment sega v nožnico, cervikalni kanal pa povezuje maternično votlino z nožnico. Velikost, oblika in zgled materničnega vratu se s starostjo spreminjajo; odvisni so od števila porodov, hormonskega dogajanja in uporabe hormonske kontracepcije.

Človeško telo se z leti spreminja in v njem se skozi določeno časovno obdobje odvijajo različni procesi. Vsako obdobje zahteva ustrezno skrb zase, kar vključuje tudi ginekološke preglede in ostale preventivne ukrepe pred boleznimi. Zato je pomembno, da ženske redno obiskujejo ginekologa in se udeležujejo presejalnih programov, saj lahko s tem zgodaj prepoznamo predrakave spremembe materničnega vratu.

Kaj se dogaja z materničnim vratom med menstrualnim ciklom?

Ob ovulaciji maternični vrat običajno zmehča, se dvigne in se nekoliko odpre. V neplodnih dneh pa je navadno bolj trd in zaprt. Maternični vrat je pred menstruacijo pogosto drugačen kot ob ovulaciji: za mnoge ženske postane mehak in dvignjen ob obdobju plodnosti, medtem ko je v času pred menstruacijo pogosto bolj trd in zaprt. Tipanje materničnega vratu lahko ženska opravi s čistem prstom v nožnici - približno tako, kot bi tipala konico nosu - in tako ugotovi spremembe v mehkobi in položaju.

Fiziološke spremembe pred menstruacijo

• Volumen materničnega vratu se lahko nekoliko spremeni glede na hormonsko ozadje.
• Epitelij izloča več sluzi; sluz je lahko drugačne konsistence v različnih fazah cikla.
• Vpliv estrogena in progesterona: hormonske spremembe vplivajo na ožiljenost, barvo in teksturo tkiva materničnega vratu.

Dr. Tatjana Kodrič razlaga, da se veličina, ožiljenost in izločanje sluzi na materničnem vratu spreminjajo predvsem pod vplivom estrogenih hormonov. Pri nosečnicah so spremembe še bolj izrazite - maternični vrat se poveča v volumnu, tkivo se zrahlja, poveča se ožiljenost in epitelij izloča več sluzi.

Kako razlikovati med normalnimi in nenormalnimi znaki?

Nekateri simptomi so povsem normalen del cikla, drugi pa lahko opozarjajo na vnetja, okužbe ali celo resnejša stanja, zato je pomembno opazovati naravo izcedka, krvavitev in bolečin:

1. Nenavadne krvavitve: Najpogostejši simptom, ki zahteva pozornost, so nenavadne krvavitve - med menstruacijo lahko postanejo močnejše ali trajajo dlje, pojavijo se lahko med spolnim odnosom ali kot izvenmenstrualne krvavitve. Vaginalne krvavitve pri ženskah v menopavzi so poseben opozorilni znak.
2. Nenavaden izcedek iz nožnice: Obstaja več tipov izcedka, ki lahko predstavljajo znak težav: vodeni izcedek, bled, rjav izcedek, izcedek nenavadnega vonja ali izcedek pomešan s krvjo.
3. Bolečina v medenici: Bolečine med spolnim odnosom ali v mirovanju lahko zahtevajo pregled; bolečina v medenici je lahko eden od znakov okužbe ali v redkih primerih raka materničnega vratu.

Ko so simptomi resnejši - znaki napredovane bolezni

Čeprav so zgodnje oblike resnih bolezni pogosto brez simptomov, obstajajo znaki, ki jih zlahka opazimo in ki lahko kažejo na napredovano bolezen:

• Bolečine v hrbtu in medenici;
• Težave pri odvajanju zaradi močnega zaprtja;
• Otekanje obeh nog (limfedem);
• Utrujenost in izguba telesne teže.

Ti simptomi navadno niso značilni le za benigno stanje in zahtevajo takojšen obisk ginekologa.

Vnetne spremembe in druge nenevarne težave

V prvo skupino uvrščamo spremembe vnetne narave - cervicitisi, ki jih povzročajo bakterije ali virusi, npr. herpes virus (HSV). Vnetja spremlja obilen izcedek iz nožnice, mehurčki, razjede ali erozije na epiteliju. Vnetne spremembe zahtevajo diagnozo in zdravljenje, saj lahko nekatere bakterije, npr. klamidija, povzročajo tihe poškodbe jajcevodov in dolgoročno neplodnost.

Presejanje in diagnostika

PAP bris je presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Pri odvzemu PAP brisa ginekolog z Eyrovim loparčkom in citobrush krtačko vzame celice z zunanje površine materničnega vratu in iz kanala. Test za žensko ni boleč, lahko pa po njem nastane blag krvavkast izcedek.

Prvi PAP bris naj se vzame 3 leta po prvem spolnem odnosu in ne kasneje kot pri starosti 20 let. V Sloveniji program ZORA vabi ženske, stare med 20 in 64 let, na triletne preglede. Prva dva brisa naj bosta v razmaku enega leta; če sta oba normalna, lahko razmak podaljšamo na 3 leta.

PAP bris je presejalna in ne diagnostična metoda; zanesljivost se giblje med 50 in 70 %. Negativni in patološki izvidi določijo nadaljnje ukrepe: PATOLoški bris vodi v kolposkopijo, HPV testiranje ali biopsijo.

HPV - ključni dejavnik tveganja

Rak materničnega vratu nastane večinoma kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV). Poznamo skoraj 200 genotipov, od katerih jih okoli 15 povzroča tveganje za nastanek raka; HPV 16 in 18 povzročata okoli 70 % rakov materničnega vratu. Predvideva se, da je 30-60 % žensk pod 30 let okuženih s HPV, vendar v 85 % okužba izzveni v 8-12 mesecih.

Od leta 2009 se v Sloveniji v šolah neobvezno cepijo deklice s cepivom proti HPV (genotipi 16,18,6,11). Cepivo je najbolj učinkovito, če je prejelo dekle, ki še ni imelo spolnih odnosov.

Daljnja diagnostika pri sumu na raka

Če patolog potrdi sum na raka po biopsiji, so potrebne dodatne preiskave za določitev razširjenosti bolezni: RTG pljuč, CT ali MRI medenice, PET CT, pregled mehurja s cistoskopijo. Tumorju se določi tudi stopnja malignosti (gradus) in stadij (I-IV), kar vpliva na načrt zdravljenja.

Zdravljenje in posledice terapij

Začetno zdravljenje invazivnega raka materničnega vratu sta običajno kirurški poseg ali radioterapija. Pri omejeni bolezni je pogosta histerektomija in odstranitev lokalnih bezgavk. Pri lokalno napredovalem raku se radioterapiji pogosto pridruži kemoterapija; obsevanje je večinoma zunanje (teleradioterapija), v določenih primerih pride v poštev tudi brahiradioterapija.

Radioterapija lahko povzroči stranske učinke - nožnična stena se lahko zabrazgotini (stenoza), postane manj elastična, suha, lahko se pojavi otekanje spodnjih okončin po odstranitvi medeničnih bezgavk (limfedem).

Kdaj nujno k zdravniku?

• Kadar opazite nenavadne krvavitve (po menopavzi, med spolnim odnosom ali med ciklom).
• Kadar je izcedek nenavaden po vonju, barvi ali konsistenci (rjav, vodnat, z neprijetnim vonjem ali s primesjo krvi).
• Kadar imate bolečine v medenici ali med spolnim odnosom, ki niso običajne za vas.
• Kadar so prisotni znaki sistemske spremembe: nenamerna izguba teže, utrujenost, otekanje nog ali težave pri odvajanju.

Sicer pa so opisani simptomi lahko tudi posledica okužb ali drugih neonkoloških stanj; vseeno pa vsak nenavaden simptom zahteva pregled pri ginekologu. Okužbe pogosto zahtevajo zdravljenje, ki je najbolj učinkovito, če se začne čim prej.

Preprečevanje in skrb

Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja vključujejo redne preglede (PAP brise), cepljenje proti HPV, varno spolnost in zdrav način življenja. Zdravniki priporočajo zvestobo enemu partnerju, uporabo kondoma (čeprav ne daje popolne zaščite pred HPV), ustrezno prehrano in vnos vitaminov, predvsem vitamina C in folne kisline (B9), saj lahko vplivajo na odpornost in zmanjšajo tveganje za predrakave spremembe.

Organizirani presejalni programi, kot je slovenski program ZORA, so zelo učinkoviti pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb - v Sloveniji se je pojavnost raka materničnega vratu v zadnjih letih skoraj prepolovila. Zato je ključnega pomena, da ženske opravijo triletne presejalne preglede in se odzovejo na vabila.

Praktični nasveti za ženske

• Če želite preverjati maternični vrat doma, ga občutite s čistim prstom v enakem položaju (pol sedeče, po izpraznitvi mehurja). Ob ovulaciji bo verjetno mehak in odprt, v neplodnih dneh bolj trd in zaprt.
• Na pregled za odvzem brisa pridite od 10. do 20. dne menstrualnega cikla; 1-2 dni pred pregledom se vzdržite spolnih odnosov in intravaginalnih pripravkov.
• Prve preiskave naj bodo redne: prvi PAP bris 3 leta po začetku spolnih odnosov ali po 20. letu starosti, nato po programu ZORA.
• Če dobite patološki izvid, ne paničarite - nadzor, dodatne preiskave in zdravljenje pogosto uspešno odpravijo predrakave spremembe.

Redni presejalni pregledi, pravočasno cepljenje in zdrave življenjske navade so glavna orodja za ohranjanje zdravja materničnega vratu. Če opazite nenavadne spremembe v krvavitvah, izcedku ali bolečinah, se posvetujte z ginekologom.

tags: #kaksen #je #maternicni #vrat #pred #menstruacijo