Vpliv umetnega splava na libido žensk

Umetna prekinitev nosečnosti (splav) lahko prizadene žensko na več ravneh: fizično, psihološko in socialno. Čeprav se postopki in varnost izvajanja v sodobni medicini stalno izboljšujejo, ostaja vpliv na seksualno zdravje, vključno z libidom, vprašanje, ki ga mnoge ženske zanimajo. Spodaj so povzeta znanja o postopkih prekinitve nosečnosti, možnih telesnih in psihičnih posledicah ter kako ti dejavniki lahko vplivajo na spolno željo.

Metode umetne prekinitve nosečnosti

Obstajata dve osnovni metodi umetne prekinitve nosečnosti: medikamentni (z zdravili) in kirurški (instrumentalni). Postopki se razlikujejo predvsem glede na trajanje nosečnosti in medicinske indikacije. Izbira UPN metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti.

• Medikamentozni splav: Za zgodnjo nosečnost (do 12. tedna) je možno prekiniti nosečnost s kombinacijo abortivnih tablet. Najpogosteje uporabljeni in preizkušeno učinkoviti medikamenti so mifepriston in mizoprostol. Ženska na kliniki zaužije tableto mifepristona (Mifepryston, Mifegyne, 200 mg) in nato odide domov. Ko se ženska vrne na kliniko po 1 oz. 2 dneh, mora biti tešča. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije oz. raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Ženska nato 3-4 ure leži in v tem času se pojavijo krči maternice in močnejša krvavitev (v 70%).
• Kirurški splav: Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija. Pri kirurški metodi se do 10. tedna nosečnosti uporablja metoda vakuumske aspiracije vsebine maternice, po 10. tednu pa mehanična razširitev materničnega vratu in evakuacija vsebine z abortivnimi kleščami.

Potek medikamentoznega splava

Ženska najpogosteje najprej prejme mifepriston, ki prekine delovanje posteljice. Po 36-48 urah sledi drugi del protokola z mizoprostolom, ki sproži krče in izločanje zarodka. Postopek lahko traja nekaj dni; po zaključenem 9. tednu se pogosto zahteva hospitalizacija za dokončanje protokola. Po zaužitju se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol, blaga krvavitev. Redko se zgodi, da ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma. V tem primeru se mora takoj zglasiti na kliniki.

Potek kirurškega splava

Pri kiruršnem posegu se razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Poseg je hiter, traja približno 15 minut. Če je poseg izveden po načrtih, brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan. Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol).

Možni telesni zapleti in kako vplivajo na spolno funkcijo

Umetna prekinitev nosečnosti ima lahko neželene telesne učinke, med drugim bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, krvavitve, poškodbe organov (materničnega vratu, brazgotine na maternični sluznici …), sepso in celo neplodnost. Verjetnost za razvoj zapletov narašča s tedni nosečnosti in drugimi dejavniki.

• Obilnejša krvavitev in bolečina: Močne krvavitve in bolečine lahko začasno zmanjšajo spolno željo zaradi fizičnega neprijetja. Po posegu je pričakovana krvavitev podobna menstruaciji, ki se mora postopoma zmanjševati, dokler se ne spremeni v blage, rjave izcedke. Krvavitev oz. izcedki lahko po umetni prekinitvi nosečnosti trajajo tudi mesec dni.
• Okužbe in vnetja: Če pride do vnosa okužbe, se ženska lahko sooči z bolečino in splošnim slabim počutjem, kar zmanjša libido. Pozorne morajo biti na novo nastalo bolečino, vročino, smrdeč izcedek in druge znake vnetja.
• Poškodbe maternice ali materničnega vratu: V izjemnih primerih lahko pride do perforacije ali razvoja zarastlin v maternici. Te zaplete je treba zdraviti, saj lahko povzročijo kronično bolečino ali spremembo menstruacije, kar lahko posredno vpliva na spolno življenje.

Psihološke posledice in njihov vpliv na libido

Bolj kot neželeni telesni učinki pušča splav čustvene posledice, ki jih s skupno besedo imenujemo postabortivni stres. Postabortivni stres je sestavljen iz telesnih, psiholoških in duhovnih posledic splava, saj gre za nerešen proces žalovanja za umrlim otrokom. Pri ženskah se lahko pojavijo depresija, anksioznost, panični napadi, nizka samozavest, neodločnost, obup, živčnost, nemir, samomorilne misli, motnje prehranjevanja, težave z medsebojnimi odnosi, krivda in sram, razhod s partnerjem, čustvena otopelost.

Čustveni odzivi po splavu so različni; normalen in hkrati zdravilen psihološki odziv na izgubo je žalovanje, ki poteka v več fazah: šok, otopelost in zanikanje; jeza; pogajanje; depresija in sprejemanje. Če ni ustrezne podpore, ženska pogosto ostane sama s svojimi občutki, kar proces žalovanja oteži in poveča tveganje za dolgotrajno depresijo ali čustveno otopelost. Prav ti psihološki dejavniki pogosto najbolj vplivajo na znižanje libida.

• Depresija in anksioznost: Te motnje lahko zmanjšajo seksualno željo, saj povzročajo zmanjšan interes, anhedonijo in fizične simptome, kot so utrujenost in motnje spanja.
• Občutki krivde in sramu: Močno vpleteni v doživljanje žensk so občutki krivde in sramu, ki zmanjšujejo zaupanje do lastnega telesa in spolnih odzivov.
• Partnerski odnosi: Če partner ne nudi ustrezne podpore ali če je bila odločitev vzrok konfliktov, lahko to privede do razpada intimnosti in zmanjšanja spolne aktivnosti.

Psihološka podpora in rehabilitacija libida

Po splavu je pogosto koristno poiskati psihološko podporo. Pri nekaterih klinikah je psihologinja ali socialna delavka že na voljo pred posegom in po njem. Pomembno je, da se ženska s svojimi čustvi iskreno sooči, saj jih s tem najlažje predela in je tako naslednja nosečnost psihično lažja, če si jo želi. Če se mama želi ponovno zanositi, je pred naslednjo nosečnostjo najprej pomembno, da se sooči z lastnimi čustvi.

Nekatere ženske si želijo čim prej zanositi, da bi "nadomestile" splavljenega otroka, druge pa nočejo več zanositi. V obeh primerih je priporočljivo, da se najprej poišče psihološka podpora, saj nerešena čustva lahko negativno vplivajo na libido in medosebne odnose.

Praktični nasveti za ženske, ki po splavu opažajo zmanjšan libido

1. Pogovor s partnerjem: Odprt pogovor o občutkih, strahovih in pričakovanjih lahko pomaga obnoviti intimnost in zaupanje.
2. Iskanje strokovne pomoči: Psihološko svetovanje, terapija ali skupine za podporo lahko pomagajo pri predelavi izgube in pri obnovitvi spolnega interesa.
3. Fizično okrevanje: Počitek, analgetiki po potrebi in izogibanje spolnim odnosom, kopanju v vodi ali uporabi tamponov, dokler traja krvavitev, so ključni za preprečevanje zapletov.
4. Kontrola pri ginekologu: Redna kontrola po posegu, še posebej v primeru bolečine, vročine ali smrdečega izcedka, da se izključijo okužbe ali drugi zapleti.
5. Izobraževanje o kontracepciji: Po posegu se pacientke dogovorijo z ginekologom za učinkovito zaščito; Prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije, je le izhod v sili.

Statistika, demografija in družbeni kontekst

V Sloveniji je splav od januarja leta 1951 legaliziran v določenih okvirih. Splav je del intimnega življenja posameznice, a še vedno velja za tabu temo. Število splavov v Sloveniji že vrsto let pada, kar je najverjetneje tudi posledica dobrega osveščanja javnosti o sodobnih metodah zaščite. Pri nas je umetna prekinitev nosečnosti tvegana v smislu zapletov le redkokdaj. Večina splavov se dokonča nezapleteno in nima fizičnih posledic za žensko.

Demografski podatki kažejo, da je delež žensk, ki so ob splavu starejše od 30 let, okvirno 53 %. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh. Delež žensk po 35. letu je okvirno 30 %, po 40. letu pa 8 %.

Viri podpore v zdravstvu in nasveti za dostop do storitev

Če si ugotovila, da si noseča in da je nosečnost neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal. Po posegu pacientkam priporočajo kontrolni pregled čez dva do tri tedne in informiranje o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo.

Pri nekaterih zdravstvenih enotah so na voljo psihologinja in socialne delavke, ki že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Po posegu se pogosto svetuje tudi izobraževanje o kontracepciji, saj veliko žensk splave ponavlja ravno zaradi pomanjkanja ustrezne zaščite.

Povzetek ključnih točk glede vpliva na libido

• Fizični zapleti (krvavitve, bolečine, okužbe) lahko začasno zmanjšajo libido zaradi nelagodja in potrebe po okrevanju.
• Psihološke posledice (žalovanje, krivda, depresija, anksioznost) imajo pogosto največji in dolgotrajnejši vpliv na spolno željo.
• Podpora partnerja in strokovna pomoč (psiholog, svetovalec) pomembno pripomoreta k obnovitvi libida in spolnega življenja.
• Preprečevanje ponovnih nezaželenih nosečnosti z učinkovito kontracepcijo je ključni korak po posegu.

Upoštevanje individualnosti

Vsaka ženska doživlja splav drugače. Nekatere se hitro psihično in fizično povrnejo, druge potrebujejo daljše obdobje za predelavo izkušnje. Pomembno je, da se vsaka ženska posluša in poišče tiste oblike podpore, ki najbolje ustrezajo njenim potrebam. Če opažaš dolgotrajno zmanjšanje libida, ki vpliva na kakovost življenja ali partnerski odnos, je smiselno poiskati zdravstveno in psihološko pomoč.

tags: #umetni #splav #libido