Kašelj in hropenje pri dojenčku sta pogosta znaka bolezni dihal, ki lahko izhajata iz zelo različnih vzrokov - od blagega prehlada do resnejših okužb spodnjih dihal. Pri dojenčkih je treba kašelj in hropenje obravnavati previdno, saj so njihove dihalne poti ozke in drobno otekanje hitro zmanjša pretočnost zraka.
Glavni povzročitelji kašlja in hropenja pri dojenčkih
- Respiratorni sincicijski virus (RSV) - najpogostejši povzročitelj bronhiolitisa; okužba pogosto izbruhne pozimi in prizadene skoraj vsakega otroka mlajšega od dveh let.
- Drugi virusi - rinovirus, influenza, človeški metapnevmovirus in parainfluenca lahko povzročijo podoben potek bolezni.
- Bakterije - pri nekaterih stanjih (npr. oslovski kašelj, pljučnica) so vzrok bakterije (Bordetella pertussis pri oslovskem kašlju) in zahtevajo specifično zdravljenje z antibiotiki.
- Alergije in dražeče snovi - otekanje žrela in hripavost lahko sprožijo alergije ali izpostavljenost kemikalijam, suhemu zraku ali cigaretnemu dimu.
Najpomembnejše bolezni, ki povzročajo kašelj in hropenje
Bronhiolitis
Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti - bronhiol. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), redkeje drugi virusi. Okužbe z RSV se širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca.
Prvi znaki okužbe so izcedek iz nosu in vnetje žrela. V treh dneh se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Če bolezen napreduje, postaneta kašelj in hropenje močnejša, otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Vidno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico, povečuje se napor pri dihanju. Frekvenca dihanja lahko naraste preko 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen - v takšnih primerih je nujno bolnišnično zdravljenje.
Bronhiolitis je posebej nevaren za nedonošenčke, otroke s srčno napako ali kroničnim pljučnim obolenjem ter za otroke z oslabljenim imunskim sistemom. Pri večini otrok bronhiolitis poteka blago in bolezen največkrat v nekaj dneh mine; le redko je potrebno intenzivno zdravljenje.
Laringitis (krup)
Pri dojenčkih in otrocih do treh let so simptomi laringitisa: oteženo dihanje, zategovanje vratnih mišic, hripavost, izguba glasu, žgečkanje v žrelu in oster "laječ" kašelj. Vzrok je pogosto virus prehlada, lahko pa so vzrok bakterije, alergije ali izpostavljenost dražečim snovem.
Virusno vnetje žrela običajno mine samo od sebe v nekaj dneh; trajnejši ali hudo oteklo vnetje pa zahteva zdravniško obravnavo. Pri hudem otekanju je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Oslovski kašelj (pertusis)
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen, značilen je hud kašelj z "riganjem" oz. prodornim vdihom. Pri dojenčkih lahko povzroči občasne premore v dihanju in je bolj nevaren kot pri starejših otrocih. Antibiotiki v zgodnji fazi zmanjšajo nalezljivost in blago potek bolezni; pri dojenčkih z znaki apneje ali modrikavosti je potreben zdravniški pregled ali hospitalizacija.
Kako razlikovati med blago in resnejšo obliko bolezni
Prvi simptomi so pogosto podobni prehladu: zamašen nos, izcedek iz nosu, blag kašelj in blaga vročina. Po dnevu ali dveh se lahko simptomi poslabšajo in pojavi se piskajoče dihanje ter povečano naprezanje pri dihanju.
- Spoznajte znake poslabšanja: hitrejše dihanje kot običajno (več kot 60 vdihov/min pri dojenčku mlajšem od dveh mesecev ali več kot 40 vdihov/min pri dojenčku po prvem letu), vidno ugrezanje medrebrnih mišic, povišana temperatura, modrikasta obarvanost kože ali apneja (prenehanje dihanja).
- Če otrok odklanja tekočino, postane bolj zaspan, ne pije ali bruha po napadih kašlja, poiščite zdravniško pomoč.
Diagnoza
Zdravnik običajno opazuje otroka, posluša dihanje s stetoskopom in oceni simptome. V hujših primerih se lahko naredi bris iz nosu za testiranje virusa, rentgen prsnega koša ali krvne preiskave za oceno morebitne pljučnice in vnetja. Virusno testiranje s brisom iz nosu pomaga pri potrditvi okužbe z RSV ali drugimi virusi.
Zdravljenje
Za bronhiolitis zdravila, ki bi uničila virus, ni; zdravljenje je večinoma simptomatsko.
- V domačem zdravljenju: redno čiščenje noska s fiziološko raztopino, inhalacije fiziološke raztopine, vzdrževanje primerne vlažnosti v prostoru, dvignjeno vzglavje in ponujanje tekočine v majhnih pogostih količinah.
- Pri znižanju kisikove nasičenosti ali hudi obstrukciji dihal: dodajanje navlaženega kisika, infuzija tekočin pri dehidraciji in v redkih primerih intenzivna oskrba z intubacijo in umetno ventilacijo.
- Antibiotiki so uporabni le ob sočasni bakterijski infekciji ali pri oslovskem kašlju v začetni fazi za zmanjšanje nalezljivosti.
- Pri laringitisu: počitek, vdihavanje pare ali hladen zrak, tople obloge in pomiritev otroka; pri bakterijski etiologiji antibiotiki, pri alergiji antihistaminiki.
Preventiva
- Omejite izpostavljenost virusnim okužbam v prvih mesecih življenja - ne hodite v prostore z veliko ljudi, posebej pozimi in spomladi.
- Starejši sorojenci ali obiskovalci z znaki prehlada naj ostanejo doma; vsi, ki prijemajo dojenčka, naj si umijejo roke.
- Izogibajte se kajenju v bližini dojenčka in izpostavljenosti onesnaženemu zraku (izpušni plini), saj to povečuje tveganje za hujši potek bolezni.
- Dojenje in ustrezna prehrana krepita odpornost otroka.
- Cepljenje proti oslovskemu kašlju je del nacionalnih shem; to zmanjša obolevnost in širi zaščito v populaciji.
- Za visoko rizične dojenčke (prezgodaj rojeni, z določenimi kroničnimi boleznimi) obstajajo protitelesa proti RSV, ki se injicirajo sezonsko in lahko zmanjšajo nevarnost hude bolezni.
Praktični nasveti za starše
- Redno čistite nos z fiziološko raztopino in po potrebi uporabljajte inhalacije.
- Vlažite zrak v prostoru z vlažilnikom, da preprečite prekomerno suhost sluznice.
- Ponujajte tekočino v manjših in pogostejših količinah, da preprečite dehidracijo.
- Če dojenček med napadom kašlja postane modrikast, ne more dihati ali je zelo zaspan in neodziven, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč.
- Če ima kakšen družinski član simptome prehlada, naj za nekaj časa ne obiskuje doma z novorojenčkom.
Kdaj obvezno k zdravniku
Pojdite k zdravniku ali v urgentno pomoč, če:
- je dihanje bistveno hitrejše ali oteženo, spremljajo ga retrakcije in piskanje;
- je dojenček mlajši od dveh mesecev in v spanju vdihne več kot 60-krat v minuti;
- po napadu kašlja dojenček omedli ali postane modrikast;
- otroka ne morete spraviti k pitju, bruha večino zaužite hrane/tekočine ali kaže znake dehidracije;
- je otrok nenavadno zaspan, brezvoljen ali neodziven;
- povišana telesna temperatura je zelo visoka ali se stanje hitro slabša.
Sinus Rinse Animation
Koliko traja in kaj pričakovati
Inkubacijska doba bronhiolitisa je nekaj dni do enega tedna. Večina primerov traja približno 12 dni, simptomi piskanja in povečanega napora pri dihanju običajno dosežejo vrh okoli 3. do 5. dne po začetku kašlja, nato se stanje izboljšuje. Nekateri otroci kašljajo še nekaj tednov po akutnem obdobju.
| Stanje | Glavni simptomi | Trajanje (običajno) |
|---|---|---|
| Prehlad | Izcedek iz nosu, kihanje, blagi kašelj | 1-2 tedna |
| Bronhiolitis | Suhi kašelj, hropenje, piskanje, pospešeno dihanje | ~12 dni (občasno dlje) |
| Laringitis (krup) | Laječ kašelj, hripavost, oteženo vdihavanje | Več dni, izboljšanje običajno v nekaj dneh |
| Oslovski kašelj | Siloviti napadi kašlja z "riganjem", bruhanje | 6-8 tednov |
Čeprav je za večino otrok zdravljenje doma zadostno, je nujno poznati znake poslabšanja in pravočasno poiskati zdravniško pomoč. Pri dojenčkih je preventivno ravnanje (higiena, omejevanje izpostavljenosti, neizpostavljanje dimu) pogosto najboljši način zmanjšanja tveganja resnih okužb.