Kdaj lahko dojenček je skuto: podrobna navodila in priporočila

Poleg vse ljubezni in zaščite, ki jo dojenčku nudimo starši, je ena najpomembnejših potreb dojenčka tudi ustrezna prehrana, za katero pa smo odgovorni prav njihovi starši. Seveda pa je ključno vedeti, katera prehrana je potrebna za pravilno rast in razvoj dojenčka, da bo iz otroka zrasel zdrav odrasel človek. Nove smernice oz. praktična priporočila prinašajo novosti predvsem na področju uvajanja dopolnilne prehrane in vitamina D. Smernice so bile na nacionalni ravni sprejete v letošnjem letu in sestavljene na osnovi konsenza delovne skupine za nutricionistiko.

S prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnico, v. d. predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, smo se pogovarjali o novih smernicah prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010. Združenje za pediatrijo je nove smernice zbralo tudi v priročni knjižici Prehrana dojenčka, ki jo brezplačno dobite pri svojih izbranih pediatrih.

Kdo je pripravil nove smernice?

Nove smernice za prehrano zdravih dojenčkov so pripravili strokovnjaki iz cele Slovenije. Sodelovali so zdravniki pediatri primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja - iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Prav tako so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, kot so neonatolog, gastroenterologi, alergologi, endokrinologi, pa tudi klinični dietetiki, katerih skupen namen je zagotoviti zdravo in ustrezno prehrano dojenčka.

Osnovna načela prehrane v prvem letu

Prvo leto otrokovega življenja namreč sodi med najintenzivnejša obdobja, saj sta rast in razvoj v tem obdobju najhitrejša. Če je dojenček zdrav in nima težav, v prvih šestih mesecih življenja podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji. Hitra rast otrokovih možganov, ki omogoča njegov ustrezen razvoj, pa zahteva ustrezno energetsko podporo in najustreznejšo kakovostno sestavo prehrane.

Dojenje in vitamin D

Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka, zato ga tako v svetu kot v Sloveniji vsekakor vzpodbujamo. Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN) je že leta 1994 izdalo priporočila, ki so jih obnovili leta 2008, za popolno dojenje do približno 6. meseca starosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je isto priporočala od leta 2001.

Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembno pa je, da so v materinem mleku tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim, pa tudi oligosaharidi, nukleotidi, encimi in citokini. V materinem mleku je tudi najboljše razmerje med omega‑3 in omega‑6 maščobnimi kislinami in ustrezna količina dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj otrokovih možganov in ostrine vida.

Glede vitamina D so priporočila jasna: vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 mednarodnih enot (IE) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z D‑vitaminom mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika.

Kdaj začeti z uvajanjem dopolnilne prehrane?

Materino mleko je osnovna hrana za dojenčka vse do šestega meseca starosti, ko se priporoča izključno dojenje. V nekaterih primerih dojenček potrebuje mlečno formulo, šele po dopolnjenem četrtem mesecu starosti pa lahko začnemo postopoma uvajati tudi gosto hrano. Nekateri dojenčki so pri 4 mesecih pripravljeni na nekaj grižljajev pretlačene hrane, drugi bi morali počakati do 6 meseca starosti. Vedno se posvetujte z otrokovim pediatrom, preden mu predstavite novo hrano.

V drugem obdobju, ki traja nekje med 4. (oz. še bolje 6.) mesecem in 10. mesecem življenja, začnemo z uvajanjem dopolnilne, mešane, čvrste prehrane. Tu jedilnik dojenčka obogatimo s kar se da veliko živili, izbiramo sezonska in lokalna živila ter se izogibamo predelanim izbiram.

Vrstni red uvajanja živil po novih smernicah

Po novih prehranskih smernicah za dojenčke naj bi dopolnilno prehrano uvajali z nekoliko drugačnim vrstnim redom kot do sedaj. Najprej priporočamo uvajati zelenjavni obrok: najprej zelenjavne, nato zelenjavno‑krompirjeve in zelenjavno‑krompirjeve‑mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso). Sledi uvajanje mlečno‑žitnih in nato žitno‑sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske.

Uvajanje novih hranil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih, medtem pa naj starši opazujejo otroka zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije (npr. izpuščaj, bruhanje, driska …). Priporočamo najprej uvajati nizkoalergogena živila (to so tista živila, ki običajno povzročajo manj preobčutljivostnih reakcij), kot so od zelenjave npr. korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba, nato riž, koruzne kosmiče, nato še sadne kašice (jabolka, hruške, banane).

Jajčni rumenjak priporočamo uvajati šele po šestem mesecu starosti, kar velja tudi za ribe. Jajčni beljak in morske sadeže ter med pa priporočamo šele po prvem letu starosti. Enako velja za kravje mleko, ki ga svetujemo uvajati kot glavni napitek šele po prvem letu starosti. Približno po 10. mesecu starosti ponudimo otroku kruh. Dodajanje sladkorja in soli priporočamo šele po prvem letu starosti.

Skuta, jogurt in sir - kdaj in kako jih uvajamo?

Kravje mleko kot samostojni obrok se ne uvaja pred dopolnjenim prvim letom starosti. Vendar se mlečni izdelki lahko začnejo uvajati že prej:

• Od dopolnjenega 9. meseca starosti: v manjših količinah lahko začnemo uvajati kravje mleko in mlečne izdelke (jogurt, skuta, maslo, kisla in sladka smetana) kot dodatek k dopolnilni prehrani.
• Od 10. do 11. meseca starosti: pri tej starosti lahko dojenček uživa jogurt, mehki pasterizirani sir in skuto.
• Po dopolnjenem 6. mesecu starosti: mlečne izdelke v manjših količinah dodamo k sadno‑žitni ali zelenjavno‑škrobnato‑mesni kaši.

Pomembno opozorilo: skupna količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta starosti ne presega 100 ml dnevno. Kravje mleko po hranilni sestavi ni primerljivo s humanim mlekom; vsebuje premalo vitaminov, joda in železa, ter preveč beljakovin in nekaterih mineralov, poleg neustrezne sestave maščobnih kislin.

Kateri mlečni izdelki so primerni? Naravni jogurt neoslajen in brez dodanih arom, kefir, skuta ter blagi siri (npr. mozzarella, rikota) so primerne izbire. Pri izbiri sirov je pomembno posegati po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob. Opozorilo: izogibajte se jogurtom ali sirom iz nepasteriziranega mleka, saj lahko povzročijo mikrobiološke okužbe (npr. salmonelo, listerio).

Zakaj so jogurt, skuta in sir prej dopustni kot kravje mleko? Jogurt, skuta in sir so zaradi obdelave oziroma zorenja "dojenčku prijazna" hrana. Laktoza je delno razgrajena, pa tudi mlečnih proteinov je manj, zato jih je lažje prebaviti kot mleko.

Praktični nasveti za uvajanje skute in drugih mlečnih izdelkov

• Uvajanje naj poteka postopoma in previdno: začnite z majhnimi količinami (nekaj žličk) in spremljajte morebitne znake intolerance ali alergije (izpuščaji, napenjanje, driska).
• Če dojenček dobro prenaša mlečne izdelke, količino postopoma povečujte na nekaj žlic na obrok.
• Kombinirajte z drugimi živili: jogurt lahko zmešate s sadnimi kašicami (jabolko, hruška, banana), skuto pa ponudite z malo pretlačenega sladkega krompirja ali avokada.
• Izogibajte se sadnim jogurtom in predelanih sladic z dodanim sladkorjem-izberite navaden jogurt ali skuto brez dodatkov.

Alergije in uvajanje alergenih živil

Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so: beljakovine kravjega mleka, jajc (beljak), soje, arašidov, vseh oreščkov, rib, pšenice. Po novih smernicah je uvajanje dopolnilne prehrane jasno opredeljeno. Navodila so enaka za zdrave dojenčke kot za tiste, ki imajo večje tveganje za razvoj alergije. Dojenčki, ki imajo večje tveganje za razvoj alergije, pa so tisti, ki imajo sorojence ali starše z alergijo.

Alergija se pri otroku kaže na zelo različne načine: koprivnica (urtikarija), kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, pomanjkanje apetita, nenapredovanje telesne teže), prizadetost dihal (ponavljajoči se bronhitisi oz. astma), lahko pa tudi anafilaktični šok. Poznamo reakcije takojšnjega tipa (30-60 minut po zaužitju) in reakcije kasnega tipa (po urah ali dneh, tudi 5-6 dni po zaužitju).

Pri uvajanju živil z alergeni velja:

• Uvajajte posamezna nova živila v enotedenskih presledkih, da lahko opazujete morebitne reakcije.
• Če se pojavi sum na alergijo, prenehajte z novim živilom in se posvetujte s pediatrom.
• Po najnovejših dognanjih zgodnje uvajanje nekaterih alergenih živil ob dojenju ne povečuje tveganja za alergije, vendar uvajajte v majhnih količinah in postopno.

Praktični časovni okvir uvajanja živil (povzetek)

Priporočila glede živil, ki jih NE uvajamo pred 1. letom

• Med (tveganje botulizma),
• večje količine kravjega mleka kot napitek,
• sladkor in sladke pijače,
• sol in slana predelana hrana,
• morski sadeži (školjke) in velike ribe zaradi živega srebra,
• surowa ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (surova jajca, nepasterizirani siri),
• žita z veliko trans maščobami in visoko predelana živila,
• gobe in težje prebavljiva zelenjava (špinača, rdeča pesa) v prvem letu previdno.

Nasveti za starše pri uvajanju zelenjave in manj priljubljenih okusov

Staršem je treba pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalno. V primeru, da 6‑ do 10‑mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8‑ do 11‑krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Vemo, da 85 % staršev po treh neuspešnih poskusih nudenja zelenjave odneha, ker sklepajo, da je otrok ne mara. Tako starši ne izkoristijo potenciala in pripravljenosti dojenčka za navajanje in sprejemanje novih okusov.

Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje mnogo teže odvaditi od takih živil. Malčku smemo dati sladkor v koncentrirani obliki (npr. sladoled, sladico) šele, ko je spoznal in osvojil raznovrstne okuse zelenjave in sadja.

Prilagoditve za posebne primere

Če ima dojenček kolike, dieta pri doječi materi ni potrebna. Edina izjema je, če je pri otroku dokazana alergija na kravje mleko, v tem primeru svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov pri doječi materi. Pri dojenčkih, ki dobivajo mlečne formule in imajo kolike, svetujemo posebne mlečne formule, ki zmanjšujejo kolike: AC formule (anti‑kolikam) z lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati in prilagojeno količino laktoze, ali formule s prebiotiki in posebnimi maščobami za dojenčke, ki imajo istočasno kolike in zaprtje.

Prehod na družinsko prehrano

Okoli 10. do 12. meseca starosti se otrok že lahko privadi na kompletno družinsko prehrano, z izjemo medu, jajčnega beljaka, morskih sadežev in kravjega mleka, kar priporočamo šele po prvem letu starosti. V enajstem in dvanajstem mesecu otrok prehaja na prilagojeno mešano družinsko prehrano v petih obrokih: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja. S premišljenim uvajanjem zdravih in raznolikih živil bo otrok z veseljem sodeloval pri družinskih obrokih, ob tem pa pridobil ključna hranila za svojo rast in razvoj.

Praktičen seznam prve hrane (primeri)

• Pretlačeno sadje: banana, jabolko, hruška, avokado;
• Kuhano in pretlačeno zelenjavo: bučka, sladek krompir, korenček;
• Kuhane in pretlačene stročnice: fižol, čičerika, leča (počasi uvajati);
• Nesladkan jogurt v majhnih količinah po dopolnjenem 7.-9. mesecu;
• Mehka kuhana zelenjava in majhni koščki mesa, perutnine brez kosti (po prilagoditvi starosti);
• Mlečni izdelki: skuta in mehki siri kot dodatek od približno 9. meseca, jogurt od 7.-9. meseca.

Pomembno o vegetarijanskih, veganskih in makrobiotičnih dietah

Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno ter da poteka redno zdravniško spremljanje. Vegansko in makrobiotično prehrano pa absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka.

Večkratne koristi postopnega in pozornega uvajanja

Uvajanje dopolnilne prehrane ni le zagotavljanje hranil - predstavlja tudi spoznavanje različnih okusov in tekstur, krepitev spretnosti hranjenja ter začetek navajanja na družinsko prehrano. Otrok se uči hranjenja tudi z opazovanjem okolice; naj sedi z vami za mizo in vas pri hranjenju opazuje. Metoda hranjenja "na otrokovo pobudo" (BLW) je primerna za zdrave otroke in spodbuja motorični razvoj ter samostojnost pri izbiri hrane, vendar mora biti hrana v obliki in velikosti, ki ne predstavlja tveganja za zadušitev.

Če je otrok zdrav, živahen, se normalno razvija in normalno pridobiva na telesni masi, smo lahko prepričani, da poje toliko, kolikor potrebuje. Lačen otrok hitro sporoči, da potrebuje obrok, zato se ne osredotočajte pretirano na tehtanje obrokov, temveč na opazovanje znakov lakote in sitosti ter prijetno vzdušje ob hranjenju.

tags: #kdaj #dati #dojencku #skuto