Turnerjev sindrom: simptomi ob porodu in zgodnja diagnostika

Turnerjev sindrom (TS) je genetska nepravilnost, pri kateri pri deklici manjka cel kromosom X ali pa je ta kromosom delno spremenjen. Gre za edino monosomijo, kompatibilno z živim rojstvom, in prizadene približno eno na 2.000-2.500 novorojenih deklic. Simptomi se lahko pokažejo že pred rojstvom, ob porodu ali kasneje v otroštvu in adolescenci, zato je zgodnja diagnostika ključna za pravočasno obravnavo in podporo.

Kako in kdaj lahko posumimo na Turnerjev sindrom?

Sum na Turnerjev sindrom je mogoče postaviti v različnih obdobjih:

• Pred rojstvom: s presejalnimi in diagnostičnimi metodami pri nosečnosti.
• Ob rojstvu ali v zgodnjem otroštvu: po značilnih telesnih znakih in simptomih.
• V otroštvu in adolescenci: zaradi zaostanka v rasti ali odsotnosti pubertete.

Prenatalni znaki in presejalne metode

Prenatalni ultrazvok lahko pri plodu s Turnerjevim sindromom pokaže velike zbirke tekočine (edeme) na zadnji strani vratu (povečana nuhalna svetlina), druge edeme po telesu, srčne nenormalnosti in napake na ledvicah. Dobiljen presejalni test brez-celične fetalne DNK (NIPT/Nifty) lahko nakaže visoko tveganje za monosomijo X (XO), vendar gre za presejalni test, zato je rezultat potrebno potrditi z invazivno diagnostiko (amniocenteza).

NIPT ima za odkrivanje monosomije spolnih kromosomov slabše specifičnosti kot za trisomije; ocene specifičnosti za XO so približno 95 %, zato so možne lažno pozitivne rezultate. Pri razlikovanju med XO in XX so lahko težave, zato velja ostati optimističen dokler rezultat ne potrdi amniocenteza ali druga invazivna preiskava.

Diagnostične invazivne metode

Amniocenteza in qfPCR ali razširjena kariotipizacija ostajajo zanesljive metode za potrditev oziroma izključitev Turnerjevega sindroma med nosečnostjo. Hitri test qfPCR v večini primerov sovpada s končnim razširjenim izvidom, vendar je za popolno potrditev smiseln celovit kariotip.

Znaki in simptomi ob rojstvu in v zgodnjem otroštvu

Pri novorojenčkih z Turnerjevim sindromom so pogosti naslednji znaki in odstopanja:

• otekanje rok in nog (edemi) ob rojstvu;
• širok ali mrežast vrat oziroma povečana vratna guba;
• nizko položena ušesa in rotirana ušesa;
• majhna oziroma nazaj pomaknjena brada;
• trikotna usta in ozko visokostoječe nebo;
• kratki in ozki nohti, kratki četrti prsti;
• širok prsni koš s povečanem razmakom med bradavicami;
• prirojeni mišični hipotonus, težave pri hranjenju (zaradi pomaknjene bradice) in pogosto spanje ali tihi jok pri dojenčku.

Veliko plodov s Turnerjevim sindromom ima že v zgodnji nosečnosti znake tekočinskih nabreklin in povečane nuhalne svetline; v praksi pa so tudi primeri, kjer ultrazvočni pregledi niso pokazali izrazitih odklonov in je DNS test nakazal tveganje, ki ga je pozneje amniocenteza izključila.

Simptomi v otroštvu, adolescenci in odrasli dobi

• upočasnjena rast in končna odrasla višina bistveno nižja od pričakovane (pogosto v razponu okrog 120-150 cm);
• nepravilno delovanje jajčnikov (gonadna disgeneza) in neplodnost; jajčniki se ne razvijejo normalno in hitro izgubijo sposobnost delovanja;
• odsotnost ali pozno nastopanje pubertete, potreba po estrogenski nadomestni terapiji za razvoj sekundarnih spolnih značilnosti;
• povišane vrednosti gonadotropinov (FSH, LH), znižana sekrecija estrogenov in zmanjšane vrednosti AMH v primeru zmanjšane zaloge jajčnih celic;
• izguba sluha (prevodna v mladosti zaradi ponavljajočih se vnetij srednjega ušesa, kasneje lahko progresivna zaznavna izguba sluha);
• povečano tveganje za endokrine motnje (npr. hipotiroidizem, sladkorna bolezen) in kardiovaskularne anomalije;
• težave z vizualno-prostorskimi nalogami in včasih težave pri matematiki, medtem ko so jezikovne sposobnosti pogosto povprečne ali nadpovprečne;
• psihosocialne težave povezane z samopodobo in neplodnostjo, povečano tveganje za anksioznost in depresijo.

Zgodnje preiskave in ocena plodnosti

Če obstaja sum na Turnerjev sindrom ali bolnica že diagnosticirana, je za oceno reproduktivne funkcije mogoče opraviti naslednje teste:

• hormonske preiskave: FSH in LH (pogosto normalni ali povišani pri nefunkcionalnih jajčnikih), ter AMH (antimuellerjev hormon), ki je pogosto znižan in kaže znižano zalogo foliklov;
• ultrazvočni pregled jajčnikov za oceno antralnih foliklov;
• ocena kardiovaskularnega stanja in ledvic (zaradi pogostih prirojenih nepravilnosti);
• genetsko svetovanje in kariotipizacija za določitev tipa mutacije (monosomija, mozaik, delec X ali prisotnost Y materiala).

Pri mozaikih (nekaj celic je 45,X, druge pa imajo normalni kariotip 46,XX ali spremembe) je možnost ohranjene plodnosti odvisna od deleža in razporeditve prizadetih celic v reproduktivnih organih. V praksi pa je če za vzdrževanje cikla potrebna hormonska terapija (npr. Cyclo Progynova), to znak, da endogenih funkcij jajčnikov ni oziroma so močno zmanjšane.

Možnosti zanositve in reproduktivne tehnologije

Večina žensk s Turnerjevim sindromom je neplodna zaradi okvare ali prezgodnje izgube funkcije jajčnikov. Če jajčniki niso funkcionalni (monosomija X v večini celic), je edina praktična možnost za zanositev uporaba oplojenih jajčec darovalke (IVF z darovano jajčno celico) in priprava maternice z ustrezno hormonsko terapijo za vgnezditev (embritransfer).

Pri mozaiku pa je odvisno od stanja: če je v jajčnikih dovolj nepritajene populacije celic s normalnim X, lahko obstaja možnost za spontane nosečnosti ali za stimulacijo lastnih jajčnikov, a je to redko. Statistike so negotove - celo pri sicer povsem zdravih ženskah z reproduktivnim zdravjem ne uspe zanositi do 10 % brez znanega razloga - zato je posamezen izid težko napovedati. Klinične izkušnje kažejo, da so nosečnosti možne pri ženskah s TS predvsem z darovanimi jajčeci; zdravje maternice in hormonska priprava sta ključni.

Terapije in dolgoročno spremljanje

Ker gre za genetsko motnjo, za Turnerjev sindrom ni zdravila, so pa dostopne številne terapije za lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja:

• rastni hormon v otroštvu za povečanje končne rasti (učinek je variabilen, v nekaterih primerih nekaj centimetrov, odvisno od starosti začetka zdravljenja in drugih dejavnikov);
• estrogenska nadomestna terapija, ponavadi začetek v obdobju pubertete (12-13 let), za razvoj sekundarnih spolnih znakov in za vzdrževanje maternice;
• zdravljenje srčnih in ledvičnih anomalij po potrebi;
• spremljanje sluha, vida, ščitnice, glukoze in krvnega tlaka skozi življenje;
• psihosocialna podpora, logopedska in šolska pomoč zaradi morebitnih učnih težav in težav z vizualno-prostorskimi nalogami.

Pomembne opombe za starše in nosečnice

Če prenatalni presejalni testi (NIPT) pokažejo povečano tveganje za Turnerjev sindrom, je smiselna invazivna prenatalna diagnostika (amniocenteza), saj so presejalni testi lažno pozitivni - zlasti pri razlikovanju XO in XX so lahko rezultati zmotljivi. Če se po rojstvu odkrijejo znaki, kot so edemi ob rojstvu, tipične facijalne značilnosti, srčne napake ali mišični hipotonus, je potrebno opraviti kariotip za potrditev diagnoze in začeti multidisciplinarno obravnavo.

Pomembno je tudi genetsko svetovanje: določitev natančne vrste genetske spremembe (popolna monosomija X, mozaik ali spremembe na kromosomu X) pomaga pri napovedovanju teka bolezni in možnostih plodnosti. Pri redkih primerih, kjer je prisoten Y material, je potrebno upoštevati dodatno tveganje za razvoj gonadalnih tumorjev in razmisliti o ginekološkem spremljanju ali kirurškem posegu.

Tipični laboratorijski in slikovni znaki

Življenjske perspektive in socialna podpora

Večina deklic in žensk s Turnerjevim sindromom ima normalno inteligenco in lahko vodi polno življenje, če so zdravstvene težave pravočasno prepoznane in zdravljene. Pomembna sta zgodnje multidisciplinarno spremljanje (kardiolog, nefrolog, endokrinolog, genetika, ORL, oftalmologija, logoped) in psihosocialna podpora zaradi izzivov s samopodobo ter vprašanj neplodnosti. Mnoge ženske s TS dosežejo zadovoljivo izobraževanje in življenje, če je oskrba sistematična in prilagojena posameznici.

Čeprav za TS ni zdravila, pravočasno zdravljenje z rastnim hormonom in nadomestno estrogensko terapijo, redni pregledi srca, ledvic, sluha in ščitnice ter individualizirana rehabilitacija in izobraževalna podpora pomembno izboljšajo izide in kvaliteto življenja prizadetih oseb.

tags: #turnerjev #sindrom #ob #porodu