Kako nevarni so antibiotiki in njihove možne neželene učinke

Uporaba antibiotikov je potrebna pri zdravljenju številnih bakterijskih okužb. Antibiotiki (ime izvira iz izraza »anti bios« in pomeni »proti življenju«) uničujejo slabe, a tudi naše dobre bakterije. Bakterijske okužbe, kot sta angina in pljučnica, lahko pod nadzorom zdravnika učinkovito zdravimo z antibiotiki. Pomembno je vedeti, da se ta zdravila med sabo razlikujejo po mehanizmu delovanja ter po tem, katere bakterije lahko uničijo - temu rečemo tudi spekter delovanja. Zato morate vedeti, da ni vseeno, kateri antibiotik vam zdravnik predpiše.

Antibiotike ločimo glede na širino delovanja na mikrobe na: antibiotike ozkega spektra (ti uničujejo manjše število različnih vrst bakterij) in antibiotike širokega spektra (ti uničujejo večje število različnih vrst bakterij). Najpogosteje se prebavne težave pojavijo pri antibiotikih širokega spektra, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo: amoksicilin, amoksicilin in klavulansko kislino, klindamicin ali pri različnih cefalosporinskih antibiotikih.

Zakaj antibiotiki povzročajo neželene učinke

Žal pa antibiotiki ob svojem delovanju ne izbirajo med »dobrimi« in «slabimi« bakterijami. Zato lahko naše telo med terapijo z antibiotiki (še posebej tistimi s širšim spektrom delovanja) izgubi tudi koristne bakterije v črevesju, kar lahko vodi do disbioze (neravnovesja v črevesni mikrobioti) in neželenih učinkov, ki jih občutimo takoj, npr. napenjanja, driske, razrasti glivic (kandidoza), ali čez nekaj časa.

Naše telo vsebuje do 40 trilijonov mikrobnih celic, ki tvorijo živek ekosistem, ki ga imenujemo mikrobiota. Je natančno uravnovežen in občutljiv sistem, ki ga lahko bolezen in drugi zunanji dejavniki porušijo, tako pa pride do razrasti škodljivih bakterij, kar imenujemo disbioza. Pogosta posledica uživanja antibiotikov pa ni le sprememba mikrobnega življenja v črevesju ampak tudi drugje v telesu. Npr. znano je, da ženske po jemanju antibiotikov pogosto razvijejo glivično vaginalno vnetje.

Najpogostejši neželeni učinki

Kot vsako zdravilo lahko tudi antibiotiki povzročajo nekatere neželene učinke. Pri uporabi antibiotikov so najpogostejši prebavne motnje:

• driska,
• bolečine v trebuhu,
• napihnjenost,
• slabša odpornost organizma.

To so večinoma blage do zmerne težave, redko pa se lahko pojavijo zelo hude težave - psevdomembranozni kolitis, ki je posledica povečane pojavnosti bakterije Clostridium difficile. Prebavne težave se lahko pojavijo kar pri vsakem tretjem človeku, ki se zdravi z antibiotikom.

Alergijske in druge resnejše reakcije

Antibiotiki, predvsem penicilinskega tipa, lahko povzročajo alergijske reakcije, ki se kažejo predvsem s srbečimi izpuščaji. Manjši del teh alergij ima lahko resen zaplet: anafilaktični šok, katerega znaki se lahko pokažejo do pol ure po zaužitem zdravilu. To je stanje, ki ogroža življenje in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Poleg alergij se lahko pojavijo tudi drugi resni zapleti: težji izpuščaji na koži, okvara sluha, krči, okvara kostnega mozga in posledično hude okužbe, ki so lahko tudi smrtne. Zlasti pri določenih skupinah (alergiki, starejši ljudje s prizadetimi organi, doječe matere, nosečnice, dojenčki) je potrebna posebna previdnost pri predpisovanju antibiotikov.

Mitohondriji, energija in antibiotiki

Pogosta posledica jemanja antibiotikov pa ni le sprememba mikrobnega življenja v črevesju ampak tudi poškodba elektrarn oz. mitohondrijev v naših celicah. Znano je, da zlasti baktericidni antibiotiki te lahko močno poškodujejo. Najbolj prizadeta ob jemanju takšnih zdravil so tista tkiva in organi, ki so sestavljena iz celic, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko število mitohondrijev.

Zakaj pa antibiotiki sploh poškodujejo naše celične elektrarne? Preprosto zato, ker evolucijsko mitohondriji izvirajo iz bakterij, te pa so na delovanje antibiotikov občutljive. S tem se ne poveča samo odpornost bakterij na antibiotike, temveč oslabijo tudi obrambne moči in energija organizma.

Bakterijska odpornost - globalna grožnja

Eden najbolj perečih stranskih učinkov nepreudarne uporabe antibiotikov je širjenje bakterij, odpornih na antibiotike. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je to resen svetovni problem. Če obolimo za takšno bakterijo, pa to pomeni, da smo v življenjski nevarnosti, posebej še če je to bakterija, ki je razvila odpornost na vse obstoječe antibiotike.

Glavni vzrok razvoja odpornosti je napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov: prepogosto predpisovanje, uporaba pri virusnih okužbah, nepravilno jemanje (izpuščanje odmerkov, prenehanje terapije predčasno) in uporaba antibiotikov v neustreznih odmerkih ali intervalih. Če terapije z antibiotiki ne opravimo do konca, preživele bakterije »naštudirajo« napadalca in nanj razvijejo obrambo.

Posledice odpornosti in primeri

V praksi to pomeni, da se pogosto zgodi, da je treba zaradi odpornosti zamenjati antibiotik z drugim, dražjim in širšega spektra. Tako nastane začarani krog, ki lahko vodi v situacijo, kjer noben antibiotik več ne pomaga. Doktrina zdravljenja se spreminja, tudi pri antibiotikih; trajanje terapije z antibiotiki je danes bistveno krajše, kot je bilo včasih, pri čemer pa še vedno velja, da oboleli predpisanih odmerkov ne sme izpuščati ali prezgodaj prenehati z jemanjem antibiotikov.

Kako omiliti neželene učinke in zmanjšati tveganja

Da bi zmanjšali neželene učinke antibiotikov in preprečili razvoj odpornosti, je ključnega pomena smotrna raba teh zdravil. Zdravnik na podlagi znakov bolesti oceni, ali je antibiotik sploh potreben (ali je okužba res bakterijska ali pa vas je morda napadel virus) in se nato odloči za primerno zdravljenje. Antibiotike morate jemati, kot vam je predpisal zdravnik: natančno v predpisanih odmerkih in časovnih intervalih.

• Če gre za virusno okužbo (prehlad, gripa), je jemanje antibiotika neprimerno.
• Pri večini antibiotikov je bistveno, da jih vzamete točno na uro, da vzdržujete ustrezno koncentracijo zdravila v krvi in na mestu okužbe.
• Če niste prepričani o medsebojnih učinkih zdravil in hrane, se posvetujte s farmacevtom.
• Med zdravljenjem z nekaterimi antibiotiki odsvetujemo izpostavljanje močni sončni ali umetni UV-svetlobi (fotosenzitivnost) ali sočasno uživanje alkohola.
• Če ostane antibiotik doma, ga ne shranjujte in ne uporabljajte brez zdravniškega nasveta; ostanke zdravil vrnite v lekarno kot odpadna zdravila.

Vloga bolnika in izobraževanje

V zavedanju, da antibiotik lahko povzroči neželene učinke, je v resnici treba staviti na zaupanje v odnosu med zdravnikom in pacientom, ki naj se skupaj odločita za najbolj optimalni, kakovostni in varni način zdravljenja. Pomembno je tudi izobraževanje: po oceni strokovnjakov bi znanje o smotrni rabi antibiotikov moralo postati del zdravstvene vzgoje že v osnovnih in srednjih šolah.

Probiotiki kot podpora ob antibiotični terapiji

Na srečo pa je neželene učinke antibiotikov mogoče lajšati ali celo preprečevati z jemanjem probiotikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki imajo ugoden vpliv na naše zdravje, če jih zaužijemo v zadostni količini. Že starodavne kulture po vsem svetu so poznale jedi, bogate s koristnimi mikroorganizmi: jogurt, kefir, kislo zelje, kimči, tempeh ... Te so lahko vir koristnih mikroorganizmov, vendar imajo določene omejitve.

Da probiotiki dosežejo svoj namen, morajo namreč doseči mesto delovanja - npr. naše črevesje. Na tej poti od priprave probiotičnega izdelka do črevesja se bakterije srečajo z mnogo ovirami - primerna ovojnina in shranjevanje izdelka ter preživetje na poti skozi naša prebavila. Koristni mikroorganizmi v hrani ali prehranskih dopolnilih se najpogosteje srečujejo s težavo preživetja v času od proizvodnje/priprave in shranjevanja do zaužitja.

Nadomeščanja koristnih mikroorganizmov z uporabo dokazano učinkovitih probiotičnih zdravil imajo naslednje prednosti:

• vsebujejo zadostno količino živih probiotičnih mikroorganizmov do izteka roka uporabnosti,
• vsebujejo seve, ki so dokazano sposobni priti do črevesja v zadostnem številu,
• imajo daljši rok uporabe zaradi primerne zaščite probiotičnih sevov pred vlago,
• lažje shranjevanje (na sobni temperaturi).

Vendar pa vsi probiotični mikroorganizmi nimajo enakih učinkov, učinki so t. i. sevno specifični. Zato je pomembno, da skrbno preberemo deklaracije izdelkov, ki morajo ob vrsti probiotičnega mikroorganizma (npr. Lactobacillus acidophilus) imeti zapisano tudi klasifikacijsko kodo ali ime seva (npr. LA-5).

Kdaj in kako jemati probiotik ob antibiotiku

Uživanje kakovostnih probiotikov ob jemanju antibiotikov že od prvega dne antibiotične terapije lahko omili disbiozo oz. spremembe in pospeši normalizacijo spremenjene črevesne mikrobiote, s tem pa preprečuje pojav neželenih učinkov. Na primer: hkratno jemanje probiotikov ob zdravljenju z antibiotiki lahko zmanjša tveganje za pojav antibiotične driske.

Za okrevanje je bistveno, da tekom antibiotične terapije 3 ure po odmerku antibiotika jemljete tudi probiotik že od prvega dne zdravljenja in ves čas jemanja antibiotikov ter še vsaj teden dni po koncu antibiotične terapije. Če jemljete probiotik, ga vzemite v vsaj dvournem razmiku glede na odmerek antibiotika.

Primer registriranega probiotika

Linex® Forte je v slovensko Centralno bazo zdravil vpisan kot edino probiotično zdravilo v Sloveniji, ki je namenjeno lajšanju napenjanja, napihnjenosti in driske. Probiotično zdravilo Linex® Forte pomaga obnoviti črevesno mikrobioto ob jemanju antibiotikov in s tem preprečuje ali omili razvoj neželenih učinkov - za najboljši učinek je priporočljivo jemanje že od prvega dne antibiotične terapije.

Vsebuje skrbno izbrane, klinično preizkušene probiotične bakterije seva LA-5® in BB-12®, ki lahko preprečujejo škodljive učinke antibiotikov na črevesno mikrobioto, omogočijo hitrejše okrevanje in povečajo možnost za uspešen zaključek antibiotične terapije. Ena kapsula probiotičnega zdravila Linex® Forte vsebuje vsaj 2 milijardi liofiliziranih (posušenih z zamrzovanjem za dolgotrajno obstojnost) probiotičnih bakterij, ki pomagajo pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju mikrobiote v črevesju.

Praktična navodila in varnost

Antibiotike v lekarni izdajo le na podlagi predpisanega zdravniškega recepta. Antbiotike morate jemati, kot vam je predpisal zdravnik. Četudi se boste po nekaj dneh počutili precej bolje, jih ne prenehajte jemati. V vašem telesu je verjetno še nekaj bakterij in ob prehitri odtegnitvi zdravila bi jim omogočili ponovno razrast, kar bi podaljšalo zdravljenje ali celo prispevalo k nastanku rezistence.

Po priporočilih projekta farmacevtske skrbi »Vprašajte o svojem zdravilu« bi morali pred prvo uporabo zdravila poznati vsaj odgovore na naslednja vprašanja:

• Zakaj se zdravilo uporablja?
• Kako in kdaj ga moram uporabiti?
• Kako dolgo ga moram uporabljati?
• Lahko upravljam vozila ali stroje, dokler se zdravim s tem zdravilom?
• O katerih neželenih učinkih in tveganjih zdravila moram biti obveščen in kaj naj storim, če se pri meni izrazijo?

Ker antibiotiki lahko vstopajo v medsebojno delovanje z drugimi zdravili, o vseh zdravilih, ki jih prejemate, obvestite zdravnika ali farmacevta. Na podlagi teh podatkov se lahko predpiše najustreznejši antibiotik; če pa ne gre drugače, se za določen čas katero izmed zdravil celo ukine.

Kaj storiti ob hudih neželenih učinkih

Če gre za zelo hudo diarejo, ki jo spremljata bolečina in zvišana telesna temperatura, obiščite zdravnika. Pri znakovih alergijske reakcije (otečena lica, težave z dihanjem, močen srben izpuščaj) poiščite nujno pomoč. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zakaj je odgovorno ravnanje ključno

Nepravilna in prekomerna raba antibiotikov vodi do vse večje odpornosti bakterij, zmanjšanja učinkovitosti razpoložljivih zdravil in povečanega tveganja za resne zaplete. Zato je nujno premišljeno predpisovanje in uporaba antibiotikov, izobraževanje javnosti ter spremljanje porabe in odpornosti na ravni zdravstvenih sistemov. Če ukrepamo odgovorno, lahko zmanjšamo tveganja in ohranimo učinkovitost antibiotikov za prihodnje generacije.

Antibiotiki poskrbijo za škodljive bakterije - vi lahko poskrbite za koristne. Pomembno je sodelovanje pacienta in zdravnika, premišljeno predpisovanje, dosledno jemanje in podpora s preizkušenimi probiotiki, kadar je to primerno.

tags: #koliko #so #nevarna #anti