Kostanj v nosečnosti: prehrana in varnost

Kostanj je priljubljen jesenski plod, ki je v veliki meri sestavljen iz ogljikovih hidratov in je dober vir prehranskih vlaknin. Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Divji kostanj FOTO: Thinkstock

Kostanj se od drugih oreščkov razlikuje po svoji sestavi in ponuja edinstvene prednosti za zdravje matere in razvoj otroka. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij, ima veliko prehransko vrednost. Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esencialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov. Kostanj je zaradi večje količine ogljikovih hidratov v svoji prehranski sestavi bolj podoben živilom, kot sta sladki krompir in sladka koruza.

Prehranske vrednosti in sestava

Glede na nacionalno bazo podatkov hranil USDA je v 100 gramih kostanja: Energija: 213 Kcal, Beljakovine: 2,42 g, Ogljikovi hidrati: 45,54 g, Maščobe: 2,26 g, Vlaknine: 8,1 g, Natrij: 3 mg, Kalij: 518 mg. Kostanj za razliko od drugih oreškov in semen vsebuje sorazmerno majhno količino kalorij in maščob. Ne glede na to pa je odličen vir mineralov, vitaminov in fitohranil, ki pozitivno vplivajo na zdravje ljudi.

100 g kostanja ima kar 43 mg vitamina C, kar pokrije približno 72 odstotkov dnevnih potreb odraslega človeka po tem vitaminu. V 100 gramih pečenega kostanja lahko najdemo 70 mg folata. 100 g kostanja zagotovi 15,5 odstotkov dnevnih potreb po folatih. Kostanj vsebuje bistvene minerale, kot so magnezij, kalcij, kalij, železo, mangan, fosfor in cink. Kalij (518 mg / 100 g) pomaga zniževati srčni utrip in krvni tlak.

Prehranske koristi kostanja v nosečnosti

• Bogat s folatom (vitamin B9): Folat je bistveno hranilo med nosečnostjo, saj pomaga zmanjšati tveganje za okvare nevralne cevi pri razvijajočem se otroku. Kostanj je naravni vir folatov, zato je dragoceno živilo za bodoče matere, še posebej v prvem trimesečju, ko pride do razvoja nevralne cevi.
• Dober vir vitamina C: Ta vitamin je ključnega pomena za krepitev imunskega sistema in pomaga pri absorpciji železa, ki je ključnega pomena za preprečevanje anemije.
• Malo maščob, veliko vlaknin: Za razliko od mnogih drugih oreščkov ima kostanj manj maščob, zaradi česar je lažji in bolj zdrav prigrizek. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin, ki pomagajo spodbujati dobro prebavo in lahko podpirajo redno odvajanje blata.
• Energijski ogljikovi hidrati: Kostanj je bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (škrob), ki zagotavljajo počasno in enakomerno sproščanje energije.
• Bistveni minerali in B vitamini: Kostanj zagotavlja bistvene minerale in je bogat z mnogimi pomembnimi B vitamini, kot so niacin, piridoksin (vitamin B-6), tiamin in riboflavin.
• Mono-nenasičene maščobne kisline: Kostanj je tudi bogat vir mono-nenasičenih maščobnih kislin, kot sta oleinska kislina in palmitinska kislina.
• Brezglutensko živilo: Kostanj je brezglutensko živilo, zato je ključen pri prehrani bolnikov s celiakijo, kar je pomembna informacija tudi za nosečnice, ki trpijo za to boleznijo.

Varnost in priporočila pri uživanju v nosečnosti

Medtem ko se pogosto pojavljajo vprašanja o varnosti uživanja določene hrane v nosečnosti, je kuhan ali pečen jedilni kostanj za nosečnico povsem varno in primerno živilo. Pomembno je ločiti jedilni kostanj (Castanea sativa) od divjega kostanja (Aesculus hippocastanum), katerega surova semena so strupena. Nujno je poudariti razliko med jedilnim kostanjem (Castanea sativa), ki je varen in priporočljiv za uživanje med nosečnostjo, in divjim kostanjem (Aesculus hippocastanum).

Strokovnjaki poudarjajo, da kostanj v nosečnosti ni prepovedan, vendar z njim ni treba pretiravati. Nekatere nosečnice poročajo o prebavnih motnjah, kot so vetrovi, kar je posledica tvorbe več plinov med prebavo, podobno kot pri uživanju ohrovta, zelja ali fižola. Če ga uživamo zmerno in upoštevamo nekaj smernic, lahko kostanj prinese številne prehranske koristi.

Na kaj je treba biti pozoren

• Zmernost: Kot pri vsaki hrani je pomembno, da kostanj uživate zmerno. Prenajedanje s kostanjem lahko vodi do prekomernega vnosa kalorij. Za en obrok zadostuje od 200 do 250 gramov na osebo.
• Termična obdelava: Poskrbite, da bo kostanj pravilno kuhan ali pečen, saj se tako izboljšata njegova prebavljivost in okus. Surovi ali premalo kuhani kostanji lahko povzročijo prebavne težave. Pečen kostanj napenja bolj kot kuhan, najbolj težak za prebavo pa je v priljubljeni kombinaciji z moštom.
• Ozaveščanje o alergijah: Čeprav so alergije na kostanj razmeroma redke, je pomembno, da ste previdni, če ste v preteklosti imeli alergije na hrano ali občutljivost, zlasti na oreščke.
• Gestacijski diabetes: Nosečnice z gestacijskim diabetesom ali tiste, pri katerih obstaja tveganje zanj, naj bodo pozorne na visoko vsebnost ogljikovih hidratov v kostanju.

Veliko ljudi toži, da jih kostanj napenja. Temu se je mogoče izogniti, če ga natančno olupimo in odstranimo tudi notranjo kožico. Pred pečenjem ga obvezno zarežemo in spečemo na zmernem ognju, tik pred koncem ogenj okrepimo. Položimo ga v vlažno krpo ali pokrito posodo, da se laže lupi. Kljub temu, da kostanj s časom dobi slajši okus, ga hranimo največ teden ali dva.

Prebavne težave in triki proti napenjanju

Temu se je mogoče izogniti, če ga natančno olupimo in odstranimo tudi notranjo kožico. Pred pečenjem ga obvezno zarežemo in spečemo na zmernem ognju, tik pred koncem ogenj okrepimo. Položimo ga v vlažno krpo ali pokrito posodo, da se laže lupi. Za popestritev obroka lahko poleg kostanja pripravite še malo dušene zelenjave, juho ali solato, namesto mošta pa pijte čaj ali vodo, saj kombinacija z moštom lahko še poslabša prebavo.

Shranjevanje in uporaba

Najbolje bo, če boste združili prijetno s koristnim in kostanj v bližnjem gozdu nabirali kar sami. Lahko ga tudi kupite na tržnici ali v trgovini. Kostanj, ki ga pred uporabo pustite nekaj dni odležati doma, bo postal nekoliko slajši, vendar ne čakajte predolgo, saj ga medtem lahko napadejo črvi. Preglejte ga in presodite, ali so plodovi dovolj zdravi za shranjevanje ali jih je treba čim prej porabiti. Zdravi kostanji se bodo na hladnem ohranili teden ali dva. Ob daljšem skladiščenju se izsušijo.

Kostanj lahko tudi zamrznete in se s pečenim sladkate pozimi. Plodove posušite in v lupino zarežite, da se bodo kasneje lepše spekli. Zložite jih v plastične posodice ali vrečke za zamrzovanje in jih dobro zaprite. Lahko pa shranite tudi moko. Surove plodove olupite in razporedite na pekač, postavite v pečico, suhe shranite v dobro zaprtih posodah.

Daleč najbolj priljubljen je pečen, takoj za njim pa kuhan. Gurmani prisegajo tudi na kostanjev pire. Tega lahko tudi kupite že pripravljenega, svežega ali zamrznjenega. Najbolje bo, če si ga boste privoščili kot samostojen obrok. Pire in moko lahko uporabite za pripravo peciva, potice, kruha ali kot nadev za perutnino. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandiran kostanj. Posušene plodove zmeljite in iz njih skuhajte odlično in hranljivo polento ali žgance. V francoski kuhinji uporabljajo kuhane in olupljene tudi kot prilogo k zelenjavnim in mesnim specialitetam ali pa iz njih pripravijo priljubljeno kremno juho.

Divji kostanj in zdravilne uporabe

Domači kostanj je užiten in je posebna poslastica v jesenskem času, le malo ljudi pa ve, da ima tudi divji kostanj, ki sicer ni namenjen prehranjevanju, izjemne zdravilne učinke. Navadni divji kostanj ali Aesculus hippocastanum izvira z Balkanskega polotoka, izvleček semen divjega kostanja pa je priljubljeno prehransko dopolnilo, ki se pogosto uporablja za izboljšanje venskega zdravja in zmanjšanje vnetja.

Glavna aktivna sestavina ekstrakta divjega kostanja je escin, ki so ga pogosto preučevali zaradi številnih koristi za zdravje. Omenjena spojina, torej escin, lahko pomaga pri zdravljenju kronične venske insuficience. Escin deluje predvsem protivnetno, antioksidativno in protioteklinsko. Njegovo delovanje je usmerjeno predvsem na najmanjše žilice - kapilare, krepi njihove stene, zmanjšuje njihovo krhkost in prepustnost ter posledično zmanjšuje prehajanje tekočine iz žil v tkivo.

Devetero študij je pokazalo, da dnevni odmerek 600 mg izvlečka kostanja, ki vsebuje 50 mg escina, kratkoročno zmanjša simptome kronične venske insuficience, kljub temu pa so potrebne dodatne raziskave za določitev njegovih dolgoročnih učinkov. Pri prehrani gre za zdravo in uravnoteženo prehrano, tako da vaše telo dobi hranila, ki jih potrebuje. Pri jedem iz divjega kostanja in uporabo pripravkov iz divjega kostanja med nosečnostjo in dojenjem je nujno posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom, saj nekateri pripravki lahko zahtevajo posebno previdnost. Surova semena divjega kostanja so strupena in niso užitna.

Praktični nasveti in najpogostejša vprašanja

Če boste vsak dan izbirali zdravo hrano, boste otroku dali tisto, kar mora razviti. Ko boš noseči, je prehrana pomembnejša kot kdaj koli prej. Potrebujete več številnih pomembnih hranil kot pred nosečnostjo. Folna kislina je vitamin B, ki lahko pomaga pri preprečevanju določene prirojene napake. Pred nosečnostjo potrebujete 400 mcg (mikrogramov) na dan. Med nosečnostjo in med dojenjem potrebujete 600 mcg na dan iz hrane ali vitaminov.

Iron je pomemben za rast in razvoj možganov vašega otroka. Med nosečnostjo se količina krvi v telesu poveča, zato potrebujete več železa zase in za svojega rastočega otroka. Kalcij med nosečnostjo lahko zmanjša tveganje za preeklampsija. Vitamin D pomaga kalciju pri izgradnji otrokovih kosti in zob. Ne pozabite, da je uživanje prevelikih količin dodatka lahko škodljivo. Tudi med nosečnostjo potrebujete več beljakovin. Hidracija je še ena posebna prehranska skrb med nosečnostjo. Ko ste noseči, vaše telo potrebuje še več vode ostanite hidrirani in podpira življenje v tebi.

Strokovnjaki poudarjajo, da kostanj v nosečnosti ni prepovedan, vendar z njim ni treba pretiravati. Nekatere nosečnice poročajo o prebavnih motnjah, kot so vetrovi, kar je posledica tvorbe več plinov med prebavo. Morda je problem v kombinaciji z moštom, ampak le kar zadeva črevesje, ne krčenja maternice, je mnenje mag. Stanka Pušenjaka, dr. med., specialista ginekologa in porodničarja.

Ali lahko kostanj sproži porod?

Ne gre pretiravati, sicer pa kostanj sam v zmernih količinah ni problem in ne povzroča poroda. Morda je problem v kombinaciji z moštom. Glede na praktične izkušnje je bolečina v trebuhu po večjih količinah kostanja verjetno posledica prebavnih motenj zaradi napenjalnega učinka kostanja in morebitnih pijač ob njem, plodu pa to načeloma ne škoduje.

Hitri varnostni povzetek

1. Kuhan ali pečen jedilni kostanj (Castanea sativa) je v nosečnosti varna izbira.
2. Izogibajte se surovim semenom divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) - so strupena.
3. Uživajte zmerno (200-250 g na obrok) in poskrbite za dobro termično obdelavo.
4. Če imate gestacijski diabetes ali tveganje, upoštevajte vsebnost ogljikovih hidratov.
5. Pri sumu na alergijo ali nenavadne simptome se posvetujte z zdravnikom.

tags: #kostanj #v #nosecnosti #pusenjak