Varnost lokalne anestezije pri zobozdravniku med dojenjem

Avtor: Jakob Kavčič, dr. dent.

Lokalna anestezija je eden najpogosteje uporabljenih postopkov v zobozdravstveni ordinaciji, brez katerega si sodobnega zobozdravstva ne moremo več predstavljati. Kadar zobozdravnik predvideva, da bi poseg na zobeh ali mehkih tkivih lahko izzval bolečino ali pa želi odpraviti bolečino, s katero je pacient v ordinacijo prišel, lahko uporabi lokalno anestezijo. Ta postopek predstavlja zelo pomembno medicinsko dejavnost, saj omogoča brezbolečinsko zdravljenje pacientom ter prav tako nemoteno delo zdravnikom in zobozdravnikom.

Kaj pomeni lokalna anestezija in kako deluje

Anestezija je stanje, v katerem pacient med zdravstvenim ali zobozdravstvenim posegom ne čuti bolečine. Če izhajamo iz same besede, estezija pomeni čutno zaznavo, an- pa pomeni brez. Anestezijo delimo na tisto, ki zajame celotnega človeka in jo imenujemo splošna anestezija, ter na tisto, ki zajame samo del telesa in jo razdelimo na področno in lokalno anestezijo. Pri lokalni anesteziji se zdravilo za odpravo bolečine aplicira neposredno na določen del telesa, s čimer se blokira občutek bolečine le na tem mestu. Pacient ostane buden in sicer ne čuti bolečine v predelu, kjer se izvaja postopek.

Potovanje bolečinskih signalov po živčnem vezju v možgane poteka s proženjem akcijskih potencialov. Proženje teh pa je odvisno od potovanja natrijevih ionov iz zunajceličnega prostora v znotrajcelični prostor, kar se v strokovnem žargonu imenuje depolarizacija celične membrane. Anestetik se začasno veže na kanale živcev, skozi katere ti ioni potujejo. Če povzamemo: lokalni anestetik blokira občutek bolečine, tako da prepreči nastajanje in prevajanje impulzov s tem, ko vpliva na transport natrijevih ionov.

Vrste lokalne anestezije, uporabljene v zobozdravstvu

• Površinska anestezija je lahko v obliki spreja ali redkeje gela in se uporablja za kratkotrajno anestezijo ustne sluznice, manjše posege in pred vbodom z iglo. Zobozdravnik po navadi z vatno palčko, na katero nanese tekočino ali gel anestetika, stisne ob želeno mesto delovanja. Uporaba površinskega nanosa je posebej smiselna pri zelo prestrašenih pacientih in otrocih.
• Infiltracijska anestezija pomeni, da anestetik vbrizgamo v okolico rane ali tkiva, na katerem bomo izvajali poseg.
• Prevodna anestezija prepreči prevajanje večjega živca, ki oživčuje neko področje, kot je npr. področje spodnje čeljusti.
• Intraligamentarna anestezija omogoča hitro in učinkovito anestezijo posameznega zoba.

Sodobni lokalni anestetiki in dodatki

Historija razvoja lokalnih anestetikov se začne s kokainom iz 19. stoletja, ki ga je izoliral Albert Niemann, sledili so prvi sintetični anestetiki, kot je bil procain (prokain) leta 1905, nato pa lidokain, sintetiziran leta 1943. Danes so na trgu poleg lidokaina še drugi lokalni anestetiki z učinkovinami, kot so npr.: artikain, mepivakain, bupivakain in številni drugi. Glede na kemično zgradbo so anestetiki lahko amidni ali estrski s koncentracijo učinkovine od 0,5 do 4 %.

Sodobni anestetiki imajo pogosto dodan adrenalin, ki ima številne pozitivne učinke. Adrenalin je znani vazokonstriktor, kar pomeni, da krči žile. Ta lastnost omogoča daljše zadrževanje anestetika na mestu delovanja oziroma preprečuje njegovo izplavljanje.

Zapleti lokalne anestezije in njihova pogostost

Pojavnost vseh zapletov pri lokalni anesteziji je nizka in znaša od 3,5 do 5,7 %. Še manjši je delež resnih, življenje ogrožajočih zapletov, in sicer od 0,05 do 0,1 %. Med najpogostejše lokalne zaplete štejemo krvavitev na mestu vboda, hematom, omrtvičenje obraznega živca, ki se kaže z asimetrijo obrazne mimike, in podaljšano anestezijo, ki se kaže z motenim občutkom za dotik. Podaljšana anestezija je posledica dotika živca, ob katerega apliciramo anestetik z iglo. Treba je poudariti, da 99 % posledic izzveni v enem letu.

Med sistemske zaplete štejemo dentalno anksioznost, sinkopo, toksično reakcijo in alergijsko reakcijo. Dentalna anksioznost je posledica strahu, ki jo sproži endogeno izločanje adrenalina. Značilni so lahko povišan srčni utrip, prestrašenost, nemir in potenje. Pri sinkopi gre največkrat za vazovagalno sinkopo, pri kateri pacient ob aplikaciji anestetika pobledi, se začne potiti, lahko navaja slabost in začne izgubljati zavest. Toksična reakcija je izjemno redek zaplet in se pojavi pri prekoračitvi dovoljenih odmerkov lokalnega anestetika. Alergijske reakcije so večinoma posledica dodatkov lokalnim anestetikom, ki daljšajo njihov rok uporabnosti. Pogostejša je alergijska reakcija tipa I, ki se pokaže v nekaj minutah po aplikaciji lokalnega anestetika. Kaže se z generaliziranim izpuščajem, s srbečico, z vrtoglavico, omedlevico, s hipotenzijo in z oteženim dihanjem.

Lokalna anestezija in dojenje - osnovna priporočila

Če ste doječa mati in vas čaka zobozdravstveni poseg z lokalno anestezijo (na primer puljenje osmice), je pomembno vedeti, da je lokalna anestezija v večini primerov varna. Obstajajo anestetiki, ki so kompatibilni z dojenjem; potrebno je obvestiti zobozdravnika in ta bo sam preveril in ocenil kateri anestetik je primeren.

Obstaja več praktičnih ukrepov in priporočil, ki jih v osnovi upoštevamo pri doječih pacientkah:

• Pred posegom obvestite zobozdravnika, da dojite; to vpliva na izbiro zdravila in načina aplikacije.
• Zobozdravnik bo izbral anestetik in koncentracijo, ki minimalizira sistemsko absorpcijo ter po potrebi uporabil anestetik brez ali z nizko koncentracijo vazokonstriktorjev.
• Večina lokalnih anestetikov v standardnih odmerkih daje minimalno prehajanje v materino mleko in je varna za dojenje; zato je običajno dovolj le krajše prilagoditve (npr. počakati nekaj ur pred naslednjim dojenjem), če to pacientka želi.
• Če se uporablja anestetik z adrenalinom, je sistemska izpostavljenost zelo majhna zaradi lokalnega delovanja in vazokonstrikcije.

V praksi so primeri, ko je bila pacientka doječa in je prejela lokalni anestetik, ter je po nekaj urah normalno dojila ali mleko izčrpavala in zavrgla prve količine, da je bila bolj brez skrbi. Nekateri proizvajalci ali lokalne smernice lahko za specifične pripravke navajajo priporočilo mirnega obdobja, vendar so takšna priporočila pogosto zelo konservativna.

Antibiotiki in analgetiki pri doječih materah

V primeru zapletov ali profilakse vam zobozdravnik lahko predpiše tudi antibiotik. Antibiotiki, kot je penicilin, so primerni med nosečnostjo in dojenjem; verjetno obstajajo še drugi, a to že presega osebno znanje pacienta. Nekateri antibiotiki in analgetiki so varni za dojenje, drugi pa manj. Predpis teh zdravil mora biti tehten in prilagojen posameznemu primeru.

Če vas skrbi bolečina po posegu, je na priporočilo zobozdravnika ali kirurga možno uporabiti paracetamol (npr. Lekadol), ki je v primernih odmerkih splošno sprejet kot varen za doječe matere. Pomagajo lahko tudi hladni obkladki in lokalni ukrepi za zmanjšanje oteklin in bolečine. Antibiotiki so zaščita pred bakterijami in ne protivnetna zdravila za bolečino; zato se predpisujejo glede na potrebo po zaščiti pred okužbo.

Izkušnje in praktični primeri

V nekaterih izmenjavah izkušenj pacientk: ena je poročala, da je po injekciji in čakanju 15 minut poseg opravil kirurg in da je anestezija v nekaj urah popustila; paracetamol v prahu skupaj s C vitaminom je bil uporaben, ker ga je lahko zaužila preko slamice. Druga je omenjala postopanje z odstranitvijo mleka po 3 urah in zavrženjem prve količine, čeprav ga ni izčrpavala toliko, kot ga otrok popije pri dojenju.

Pomembno je poudariti, da so individualne izkušnje različne in ne zamenjujejo strokovnega nasveta zdravnika. Vedno je priporočljivo, da se pred posegom posvetujete s svojim zobozdravnikom ali pediatrom glede konkretnega zdravila in morebitnih omejitev dojenja.

Praktični nasveti za doječe matere pred in po zobozdravstvenem posegu

1. Obvestite zobozdravnika, da dojite, in vprašajte, kateri anestetik bo uporabljen.
2. Če ste zaskrbljeni, lahko po dogovoru izčrpate mleko pred posegom in po njem; nekateri pacienti prvo mleko po posegu zavržejo iz previdnosti.
3. Uporaba varnih analgetikov (npr. paracetamol) po navodilih zobozdravnika je običajno dovoljena in pomaga pri obvladovanju bolečine.
4. Če vam predpišejo antibiotik, vprašajte, ali je primeren za dojenje; večina običajnih zobozdravstvenih antibiotikov (npr. penicilin) je združljiva z dojenjem.
5. Po posegu uporabite hladne obkladke in sledite napotkom zobozdravnika glede prehrane in higiene prostora posega.

Komunikacija in zaupanje kot ključna komponenta varnosti

Občutek bolečine in strah pacienta močno vplivata na doživljanje posega. Tako je pomembno, da se med terapevtom in pacientom vzpostavi zaupanje. Pri tem pomaga, če se pacientu postopek razloži. Pacienta, ki ve, kaj se z njim dogaja, je navadno manj strah. Pacienti se morajo zavedati, da uporaba anestezije ni vedno potrebna; vsekakor pa imate pravico do nebolečinskega posega, če dano stanje to omogoča. Pred vsakim posegom se je smiselno pogovoriti o pričakovani bolečini in možnostih za njeno obvladovanje.

Kdaj se anestezije izognemo ali prilagodimo

V primerih hudega vnetja je namreč doseganje primerne anestezije težje. Pri močno vnetem zobu je brezbolečinsko delo kljub vsem ukrepom proti bolečini lahko nemogoče doseči. Zobozdravnik bo v takih primerih presojo sprejel individualno in po potrebi svetoval dodatne ukrepe ali terapijo pred posegom.

Če gre za večje posege ali pacientka ne zmore sodelovati zaradi močnega strahu, so v praksi na voljo tudi druge oblike anestezije oziroma sedacije, ki pa se glede na stanje matere in dojenja morajo skrbno načrtovati z anesteziologom.

Varnostni zaključek za doječe matere

Lokalna anestezija v zobozdravstvu je večinoma varna tudi za doječe matere. Pomembno je informirati zobozdravnika o dojenju, da izbere primeren anestetik in po potrebi prilagodi ukrepe. Večina lokalnih anestetikov v standardnih odmerkih ne predstavlja tveganja za dojenčka, pri uporabi analgetikov in antibiotikov pa preverimo združljivost z dojenjem. Če imate dodatne pomisleke, se pogovorite z zobozdravnikom ali pediatrom, ki vam lahko svetuje glede konkretnih zdravil in postopkov.

Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitve so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Vedno se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom glede vaše osebne situacije.

tags: #lokalna #anestezija #pri #zobozdravniku #in #dojenje