Razvoj ploda v zgodnji nosečnosti

Nosečnost je obdobje od oploditve jajčne celice do rojstva otroka. Nosečnost traja 40 lunarnih tednov oziroma 280 dni. Za natančnejše spremljanje nosečnosti se ta opisuje po tednih. Nosečnost računamo po prvem dnevu zadnje menstruacije.

Številčenje nosečnosti in trimesečja

Prvi teden nosečnosti se začne na prvi dan zadnje menstruacije. Nosečnost bo trajala približno 40 tednov ali 10 mesecev, v tem času pa se bo vaš otrok vztrajno razvijal in rasel, ter dobil vse potrebno za samostojno življenje izven maternice. Nosečnost ni razdeljena le na tedne in mesece - o nosečnosti govorimo tudi v smislu trimesečij, od katerih vsako traja tri mesece. To pomeni, da normalno nosečnost sestavljajo tri trimesečja. Prvo trimesečje sestoji iz prvih 13 tednov, drugo trimesečje traja od 14. do 27. tedna, zadnje trimesečje pa se začne 28. tedna.

Razvoj zarodka in ploda po tednih (zgodnja faza)

1.-2. teden: Obdobje predzarodka. To je čas od zadnje menstruacije do ovulacije. Po ovulaciji jajčna celica potuje po jajcevodu, kjer pride do oploditve s spermijem. Nastane zarodek.

2. teden: Ob koncu drugega tedna, približno 14 dni po začetku menstruacije, mnoge ženske med ovulacijo občutijo zbadajočo bolečino na levi ali desni strani trebuha (Mittelschmerz). Ovulacija nastopi 14 dni pred menstruacijo, zato je najbolj plodno obdobje dva dni pred ovulacijo. Ko spermij prodre v jajčece, se celici spojita in nastane oplojeno jajčece, ki se začne deliti ter potuje proti maternici.

3. teden: Zarodek ostane v jajcevodu 3 dni, nato potuje 8 ur do maternične votline in se ugnezdi. Ob ugnezditvi lahko pride do manjše krvavitve, kar imenujemo ugnezditvena krvavitev ali lažna menstruacija. Celice zarodka se hitro delijo, zarodek je v tej fazi pikica, sestavljena iz več sto celic, ki se hitro množijo. Včasih lahko ugnezditev čutimo kot menstrualne krče.

4. teden: Menstruacija zaostane. Test nosečnosti je pozitiven. Celice zarodka se hitro delijo.

Prvi simptomi nosečnice v zgodnjem obdobju

• Izostanek menstruacije je pogosto prvi znak nosečnosti.
• Utrujenost, boleče in občutljive dojke, slabost (pogosto jutranja slabost) ter občasno bruhanje se pojavijo v prvem trimesečju. Slabosti se običajno začnejo en mesec po začetku nosečnosti in trajajo do konca prvega trimesečja.
• Spremembe v okusu in nenavadne želje po določeni hrani ter neprenašanje določenih vonjav.
• Možno je tudi rahlo krvavenje ob ugnezditvi ter občasni blag glavobol in napet trebušček zaradi upočasnjene prebave in napihnjenosti.
• Povišan srčni utrip v mirovanju (za 10-15 utripov/minuto) in lahko znižan krvni tlak, kar v prvih tednih povzroča omotico.

Embriogeneza in organogeneza

5.-6. teden: Razvije se srčno-žilni sistem, v tem obdobju lahko na UZ prvič vidimo srčni utrip. Posteljica tehta približno 6 gramov.

Do 10. tedna: Poteka razvoj zarodka, razvijajo se vsi vitalni organi, poteka t. i. organogeneza. Ob koncu embrionalnega razvoja zarodek meri približno 28 mm. Zaključi se obdobje zarodka (embrija) in se začne obdobje ploda (fetusa). Posteljica tehta približno 26 gramov.

12. teden: Plod meri od 6 do 8 cm, razvijejo se mu prsti na rokah in nogah. Spolni organi kažejo značilno sliko. Začnejo se spontani gibi ploda. Plod odpira in zapira dlani.

V prvem trimesečju razvoj ploda poteka od oplojene jajčne celice do fetusa, ki na koncu prvega trimestra ima že vse vitalne organe. Telo nosečnice se začne prilagajati na novo stanje. Pregledi v prvem trimestru vključujejo laboratorijske analize, ultrazvočno potrditev nosečnosti do 11. tedna in pregled nuhalne svetline med 11. in 14. tednom.

Simptomi in spremembe pri nosečnici po tednih (izbrane točke)

3. teden: Lahko se pojavi blag krvav izcedek iz nožnice kot posledica ugnezditve zarodka v maternično votlino.

5.-12. teden: Pojavijo se utrujenost in slabost, lahko je pridruženo bruhanje. V tem obdobju se lahko spremeni okus, lahko se pojavi neprenašanje določene vrste hrane ali nenavadna želja po določeni vrsti hrane. Napet trebušček je predvsem posledica upočasnjene prebave in napihnjenosti. Maternica in plod sta še majhna.

12. teden: Maternica se zaradi nosečnosti poveča, začne rasti iz male medenice. V tem času se lahko že vidi nosečniški trebušček. Ob rasti maternice se napenjajo vezi, s katerimi je maternica priraščena v malo medenico. Zaradi raztezanja vezi lahko ženske občutijo špikanje ali nelagodje v spodnjem delu trebuha.

Prehod v drugo trimesečje - zmanjšanje zgodnjih simptomov

13. teden: Večina zgodnjih nosečniških simptomov preneha. Drugo trimesečje je čas najboljšega počutja. Začetne slabosti se umirijo in maternica s plodom še ni tako velika, da bi povzročala nelagodje.

14.-19. teden: Pod vplivom hormonov nosečnosti se upočasni prebava, pojavi se lahko zaprtje ali zgaga. Krvni tlak se lahko zniža, lahko se pojavi občutek omotice.

20. teden: Maternica sega do popka. Okoli 20. tedna se zaznajo gibi ploda. Ženske, ki so že rodile, gibe ploda običajno zaznajo prej. Plod v tem obdobju tehta okoli 300 gramov; na ultrazvoku so lahko vidni obrazni gibi (grimase, zehanje, požiranje).

Rast ploda in tehtnice - izbrani podatki po tednih

Do 10. tedna: Zarodek ob koncu embrionalnega razvoja meri približno 28 mm.

12. teden: Plod je velikosti slive, dolg približno 6-8 cm in težak okoli 14 g.

16. teden: Plod meri okoli 12 cm (po meritvi teme-trtica) in tehta približno 70 g.

20. teden: Plod tehta okoli 300 g; izmerimo obsege glavice, trebuha in dolžino stegnenice ter izračunamo ocenjeno telesno težo.

24. teden: Teža ploda je okoli 650 g. Posteljica tehta 200 g. Koža se naguba, nalaga se podkožno maščevje, razvijajo se pljučni mešički.

28. teden: Plod tehta okoli 1100 g; oči že občasno odpira, ima trepalnice in nohte na prstih.

32. teden: Plod tehta okoli 1800 g.

36. teden: Plod tehta okoli 2500 g; podkožno maščevje se prerazporedi, koža ni več nagubana. Posteljica tehta približno 430 g.

40. teden: Plod je popolnoma razvit. Povprečno tehta 3500 g.

Razlike v težah in meritvah pri fantkih in deklicah (povprečja)

Prilagoditve materinega telesa v zgodnji nosečnosti

Spremembe v nosečnosti zajamejo celotno telo. Spremeni se raven hormonov in preko njihovega delovanja tudi praktično delovanje vseh organskih sistemov.

Srce in ožilje

Srčni utrip v mirovanju se poveča za 10-15 utripov na minuto. Poveča se količina krvi, ki jo srce črpa po telesu, spremeni se pretok krvi skozi posamezne organe in količina krvi, ki teče skozi maternico, se skozi nosečnost povečuje. Zniža se krvni tlak v arterijah, nosečnice so lahko bolj utrujene in omotične. Poveča se tlak v venah, predvsem v nogah, kar vodi v nastanek oteklin in varic.

Pljuča

Nosečnica ima v telesu večji volumen krvi, srce hitreje črpa in posledično se poveča pretok krvi skozi pljuča. Nosečnica zato hitreje diha (hiperventilira), kar je običajno prilagoditev.

Sečila

Ko maternica raste, s svojo velikostjo in težo pritisne na sosednje organe. Če pritisne na mehur, morajo nosečnice pogosto urinirati. Ob pritisku na spodnji del sečevoda je lahko prisotna blaga razširitev sečevoda v njegovem zgornjem delu. Razširitev nastane tudi zaradi hormonske relaksacije stene sečevoda.

Koža in družinske značilnosti

Hormoni stimulirajo melanocite, zaradi česar se poveča pigmentacija kože. Pojavi se linea nigra, temne lise po obrazu (melazma), temnejša bradavica dojk. Strije se pojavijo ob raztezanju kože in so pogosto genetsko pogojene.

Komplikacije zgodnje nosečnosti in opozorilni znaki

Izguba nosečnosti (splav) se po podatkih zgodi v 15 do 30 % vseh nosečnosti. Vzrok zgodnjega spontanega splava je v kar 70 % kromosomska napaka ploda. Znaki spontanega splava so krvavitev iz nožnice, krči v spodnjem delu trebuha, bolečine v trebuhu ali prenehanje občutka napetosti in občutljivosti dojk. Če se pojavijo omenjeni simptomi, je potreben obisk pri ginekologu.

Zunajmaternična nosečnost se zgodi v okoli 1-2 % nosečnosti; najpogosteje v jajcevodu. Diagnozo postavi ginekolog z ultrazvočnim pregledom in merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško ali z zdravili. Zunajmaternična nosečnost lahko privede do resnih zapletov in v primeru hudih bolečin ter krvavitve je nujen takojšen obisk urgence.

V redkih primerih se razvije molarna nosečnost (Mola hydatidosa). Simptomi so lahko podobni spontani izgubi in vključujejo obilno krvavitev, povečano maternico in močno bruhanje. Diagnozo postavimo z ultrazvokom in merjenjem nosečnostnega hormona; zdravljenje je kirurško in medicinsko.

Preprečevanje in skrb v zgodnji nosečnosti

• Folkislina: Uživanje 400 µg folne kisline dnevno od časa zanositve do tretjega meseca lahko zmanjša možnost nastanka nepravilnosti nevralne cevi; priporočljivo jo je jemati že pred zanositvijo.
• Pravilna prehrana in hidracija: Uravnotežena prehrana z dovolj beljakovinami, vitamini in minerali, zadostno hidracijo ter dieta z veliko vlakninami za preprečevanje zaprtja.
• Izogibanje škodljivim snovem: Opustitev kajenja, alkohola in prekomernih stimulansov ter posvet z zdravnikom glede zdravil.
• Redni pregledi: Prvi pregled običajno okoli 8. tedna, ultrazvočni pregled in laboratorijske analize v prvem trimesečju po priporočilih zdravnika.
• Samopomoč za najpogostejše simptome: Za slabost uživanje manjših obrokov, ingverjevi pripravki ali dodatek vitamina B6; za zgago manjši obroki, dvignjeno vzglavje; za bolečine v hrbtu ustrezna telesna vadba in tehnike vstajanja.

Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja, ki ga spremlja številne hormonske in telesne spremembe. Žensko telo že zgodaj po zanositvi začne sprejemati prilagoditve, da omogoči normalen razvoj in rast ploda. Če opazite krvavitve, močne bolečine, izrazito bruhanje ali druge alarmantne simptome, se posvetujte z izbranim ginekologom ali urgentno poiščite zdravstveno pomoč.

tags: #majhen #plod #v #zacetku #nosecnosti