Nasveti za uspešno dojenje za začetnice

Patronažne medicinske sestre imamo kot zdravstvene delavke prvi stik z novorojenčkom in otročnico po prihodu iz porodnišnice. Mame so seznanjene s tem, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčke, vendar pa se kljub temu pogosto zgodi, da ob prvem ali naslednjem obisku na domu naletimo na težave, ki pri marsikateri mamici povzročijo stisko.

Zakaj začeti takoj po porodu

V prvi »zlati« uri po porodu je stik »koža na kožo« med mamico in dojenčkom tisti, ki je najpomembnejši. Ta stik spodbuja povezovanje, hkrati pa pomaga pri uravnavanju dojenčkove telesne temperature, srčnega utripa in ravni sladkorja v krvi. Zelo pomembno je, da otroka že v prvih minutah po rojstvu pristavimo k prsim, saj se s sesanjem v prvih urah po rojstvu vzpodbudi delovanje mlečnih žlez.

V prvih dneh po otrokovem rojstvu materine dojke vsebujejo kolostrum ali mlezivo. To mleko je gosto in rumenkastega videza. Čeprav teče le po kapljicah, je bogato z zaščitnimi snovmi, ki varujejo novorojenca pred boleznimi. Poleg tega ima to mleko tudi blag odvajalni učinek.

Udobje matere in pravilni položaji

Za udobje doječe matere je treba poskrbeti že pred začetkom dojenja. Matere lahko dojijo sede ali leže. Če se odločijo za dojenje v sedečem položaju, naj si roko, na kateri sloni otrok, podprejo z blazino. Okolje naj bo mirno.

Najbolj pomembno je, da najdete udoben položaj. Poskušajte toliko časa, dokler ne najdete takšnega, ki vam ustreza. “Največ težav, povezanih z dojenjem, je prav zaradi slabega položaja,” pravi Vicky Williams, svetovalka za dojenje. “Najboljši položaj je tisti, kjer gravitacija vleče otroka k mami, tako se vi lahko blago nagnete, da bi se otrok lepo namestil ob vašo kožo, kjer mu bo udobno,” dodaja Williamsova.

Če se novorojenček pristavlja na desno dojko, ga pod glavo podprite z levo roko (na tak način mu boste učinkovito pomagali, da pride čim bližje dojki). Ko se novorojenček dobro prisesa, lahko roki preprimete (v klasičen položaj zibelke), se nagnete nazaj in udobno namestite (pod podporno roko in otrokove nogice namestite blazine ali uporabite blazino za dojenje).

Dojenčkov položaj

Otroka je treba čim bolj približati k prsim. Najbolje je, da ga položimo v naročje in mu z roko podpremo glavico in ramena. Treba je paziti na njegova ušesa, da jih ne privihamo, saj zna biti to za malčka neprijetno.

Poskrbite, da bo otrokovo celotno telo tesno ob vas, njegov nos pa naj bo v liniji z vašo bradavico. Glavo naj ima nekoliko nagnjeno nazaj, tako da se lahko z zgornjo ustnico dotakne vaše bradavice. To bi ga moralo spodbuditi, da na široko odpre usta.

Pravilno pristavljanje

Pomembno je, da otrok ne zagrabi le bradavice, ampak celoten kolobar. Sesanje bradavice je bolj boleče. V kolobarju so mlečni vodi, skozi katere ob pritisku otrokovih ustnic in jezika mezi mleko. Brez pritiska na mešičke v kolobarju mleko ne teče.

Ko ima široko odprta usta, ga približajte k prsim (in ne obratno). Če je otrok pravilno pristavljen, je njegova spodnja ustnica zavihana nazaj in edini vidni del vaše areole (temnejši kolobar okoli bradavice) je nad dojenčkovo zgornjo ustnico. Če je otrok pravilno pristavljen, čutite dober vakuum, ki ga zmore novorojenček zadržati in z dojke ne pada.

Če ima mati vdrte bradavice, si lahko pomaga tudi z nastavkom, pozorni pa moramo biti na ustrezno higieno nastavkov.

Kako pogosto in kako dolgo

Dojenje 8 do 12-krat v 24 urah je povsem normalno. Dojenje navadno traja 20 minut. Otrok izprazni dojko že v prvih minutah, pozneje pa s sesanjem še dodatno vzpodbuja prsne žleze. Ob začetku dojenja je mleko zelo vodeno. Otrok se z njim odžeja. Proti koncu dojenja pa je mleko vse bolj mastno, kalorično, z njim se otrok nasiti in posladka.

Priporočilo: otrok naj bo na zahtevo - vaš dojenček vam bo pokazal, kdaj je lačen in sit. Tako ohranja naravno sposobnost uravnavanja apetita. Za hranjenje ni strogega urnika ali količine. Opazovanje otrokovih signalov je ključno za zdravo rast.

Ko otrok med dojenjem zaspi

Vedeti moramo: otrokova zahteva je otrokova potreba. Po navadi se zgodi, da otroček med dojenjem zaspi; takrat ga nežno pobožamo po kotičkih ustec ali po stopalu. To ga navadno predrami, da lahko dokonča hranjenje. Če ga ne moremo prebuditi, ga odstranimo z dojke. Ob tem je potrebna previdnost, kajti otrok na dojki ustvari vakuum. Mati naj z mezincem previdno odstrani bradavico iz ust, tako da pritisk popusti. Če bradavico s silo vlečemo iz otrokovih ust, jo lahko poškodujemo.

Pogoste težave in kako jih rešiti

Najpogostejše težave pri dojenju so zastojna dojka, mastitis, ragade (razpokane bradavice) in pomanjkanje mleka.

Zastojna dojka

Dojka je trda, boleča. V sami dojki mati zatipa zatrdline - vozličke. Lahko se pojavi tudi rdečina. Takrat je najbolje, da si dojko zmasirate pod toplo vodo v smeri proti bradavici. Tudi vozličke je treba zmasirati, da se jih ne tipa več. V lekarni lahko povprašate za ustrezno kremo za masažo dojke.

Mastitis

Ko se poleg prej omenjenih znakov pojavi še povišana telesna temperatura, govorimo o mastitisu. Pogosto je treba obiskati izbranega zdravnika ali ginekologa, da predpiše ustrezno zdravilo proti vročini in antibiotik. Tudi tu je nega bolne dojke podobna kakor v prej omenjenem primeru.

Ragade - razpokane bradavice

Ragade se pogosto pojavijo v prvih dneh dojenja, ko bradavice še niso dovolj utrjene. V takih primerih je dojenje zelo boleče. Zelo pomembna je pravilna nega bolne bradavice. Pred začetkom dojenja je smiselno iz dojke iztisniti nekaj kapljic mleka, s čimer se zmanjša bolečina ob pristavljanju otroka k prsim. Bradavico pa lahko utrjujemo z mazili (po navodilu zdravnika) ali pa si jo mati namaže s svojim mlekom, v katerem so zaščitne snovi.

Če so ragade precejšnje, svetujemo uporabo nastavka. Če ima otrok v ustih sor, se ta lahko prenese na materino bradavico, zato jo s kremo proti glivicam mažemo vsaj trikrat na dan.

Pomanjkanje mleka

Kljub trudu in naporom, da bi se laktacija dobro vzpostavila, se lahko zgodi, da mati nima dovolj mleka. Včasih je treba otroka dohranjevati s prilagojenimi vrstami mleka. Takrat naj ob hranjenju po steklenički mati vzdržuje z otrokom stik z očmi. Svetujemo, da se pred začetkom dohranjevanja posvetujete s patronažno službo in pediatrom, še posebej če menite, da ima vaš dojenček težave (povečano polivanje, kolike, zaprtje, alergija na kravje mleko, prepogosto zbujanje ponoči).

Pravilno izbiro ob prehodu na hranjenje z najustreznejšo mlečno formulo vam bo znal svetovati tudi farmacevt v vaši lekarni.

Nega in počitek matere

Porod je za organizem hud stres. Mamice so po porodu pogosto zelo občutljive in utrujene, tare jih mnogo skrbi. Poleg tega se v prvih dneh in lahko tudi pozneje dogaja, da novorojenček nima utečenega ritma spanja in hranjenja. Če otrok podnevi spi, mamice pogosto opravljajo razna gospodinjska opravila in ne počivajo dovolj. Tako jih »nočno delo« ob otroku še dodatno utruja. Posledica tega je začarani krog - kronična utrujenost, razdražljivost. Materam svetujemo, naj počivajo takrat, ko počiva otrok. V prvih dneh po porodu si je smiselno priskrbeti pomoč (moža, mame, pomočnice).

Vnos tekočin in prehrana doječe matere

Pitje večjih količin tekočin je pogoj za uspešno dojenje. Doječa mati naj bi spila približno tri litre tekočine dnevno. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja, malinovca, čaja za dojenje (ne več kakor dve skodelici na dan).

Pri pitju mleka moramo biti previdni. Ne priporočamo vnosa več kakor 0,5 litra dnevno. Sestava beljakovin v kravjem mleku je namreč drugačna od sestave v materinem mleku; alergija na kravje mleko se lahko razvije že pri novorojenčku. Poleg tega je znano, da se kolike pri otroku omilijo ravno z zmanjšanim vnosom mleka in mlečnih beljakovin pri materi.

Zaradi tvorbe mleka v dojkah potrebuje doječa mati več kalorij kakor sicer (približno 600-800 kcal več na dan). Hrana mora biti sveže pripravljena, določena živila je treba opustiti zaradi možnih kolik in alergij pri otroku. V prvih mesecih odsvetujemo pikantno hrano, svinjsko meso, agrume in pretirano kislo ali sladko hrano. Navodila o živilih, ki jih je smiselno opustiti v času dojenja, dobi otročnica navadno že v porodnišnici. Vsekakor je škodljivo uživanje alkoholnih pijač, tudi piva. Alkohol lahko povzroči opoj in sprostitev, vendar ga ob dojenju zaužije tudi otrok.

Praktični nasveti za uspešno in prijetno dojenje

1. Mama, ki doji, naj bo spočita in sproščena ter kolikor je le mogoče brez skrbi.
2. Ob dojenju se udobno namestite in podprite hrbtenico in roko, na katero je naslonjen otrok (pri tem vam bo izvrstno pomagala blazina za dojenje ali dodaten vzglavnik).
3. Najbolje je dojiti, ko si otrok in mati to želita. Torej, kadarkoli in ne striktno ob določenih urah.
4. Kadar je otrok razdražljiv in se zaradi lakote močno razjoče, bo zelo težko pravilno zagrabil bradavico. Pomembno je, da ga takrat najprej potolažite in pomirite, šele potem pristavite k dojki.
5. Zaradi različne sestave mleka na začetku in na koncu posameznega dojenja je pomembno, da otrok najprej dobro izprazni eno dojko in nato po potrebi sesa še iz druge.
6. Da bo otrok prejel vse potrebne sestavine mleka, naj vsako dojenje poteka v miru in traja dovolj dolgo. Dojenja ni treba omejevati ali otroka odstavljati od dojke, če ta še vedno sesa.
7. Po dojenju je pomembno, da otroka ustrezno primete v naročje, da podre kupček. Na ta način namreč izpahnete zrak iz želodčka, kar preprečuje nevšečnosti in zavajajoč občutek sitosti.
8. Med nočnim hranjenjem ni treba prižigati luči ali otroka preobleči v svežo plenico in oblačila, razen če plenica ni polna.
9. Zavedajte se, da je na začetku otrokov ritem še nekoliko razgiban, zato ni nič čudnega, če se otrok želi dojiti 15x v 24 urah. Povpraševanje, ponudba - torej, toliko kot bo dojenček povpraševal po hrani, toliko bo tudi nastajalo mleka v dojkah. Razmiki med dojenjem ne bi smeli biti daljši od 4 do 6 ur.
10. Dojenje je najboljši način, da dojenčku zagotovite vse potrebne hranilne snovi. Nekaterim mamam in dojenčkom gre takoj, druge pa potrebujejo več časa za prilagoditev. Če se pojavijo boleče dojke, je pomembno, da poiščete vzrok in ne obupate.

Vloga očeta in družinske podpore

Podnevi in ponoči lahko očka prinese dojenčka materi, ko se želita dojiti. Po dojenju podre kupček in previje otroka. Skopa dojenčka. Pusti, da mu otroček zaspi na prsih. Z otrokom se igra in mu poje. Z njim gre na sprehod. Poskrbi za dojenčkovo mamico. In še in še …

Mnoge mame menijo, da je dojenje lažje, če imajo podporo drugih mamic. “Raziskave so pokazale, da je pomoč mame mami en najuspešnejših načinov pomoči, da se dojenje obdrži šest mesecev, kolikor tudi priporočajo,” pravi Williamsova. Če v svoji okolici nimate druge novopečene mame, se lahko povežete s številnimi, ki so v enaki situaciji, preko interneta.

Spodbude in pogosti miti

Od rojstva naprej se količina in kakovost mleka v materinih prsih spreminjata. Vedno je sestavljeno tako, da ustreza otrokovi starosti in potrebam. V določeni starosti otroka (3-6 tednov, pri treh mesecih) pride pri otroku do »poskoka v rasti«. To pomeni, da je količina mleka v materinih prsih prav taka, kakor je bila dan prej, otrok pa potrebuje več mleka. Ne obupajte! Otroka pogosteje pristavite k prsim, ne ozirajte se na čas zadnjega hranjenja.

Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je normalno in naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da je dojenček nenehno pri mamici in se pogosto in po malem doji.

Nasvet, da bomo dojenčka razvadili, če ga bomo imeli pri sebi, je povsem zgrešen. Kožni stik (koža na kožo) je namreč naraven, najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino.

Praktični začetni koraki

1. Ne glejte na uro! Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta ipd.), ga takoj pristavite in podojite.
2. Prvo pristavljanje ni vedno popolno ali brezhibno, zato bodite potrpežljivi. Novorojenčku pomagajte: približajte ga dojki, da jo zavonja, začuti in okusi, s tem mu omogočite, da jo začne tudi sam aktivno iskati.
3. V prvih tednih je pomembno redno hranjenje, saj dojenček še nima urejenega ritma. Če vaš novorojenček spi več kot štiri ure, ga nežno zbudite za hranjenje, da preprečite zastoje mleka in nelagodje.
4. Črpanje mleka: strokovnjaki svetujejo, da prvih šest do osem tednov po porodu mleka ne črpate, dokler se ne razvijejo vaše zaloge mleka in otrokove potrebe, ampak priporočajo šele takrat, ko je dojenje že ustaljeno. Ne pozabite, da črpanje ni obvezno.
5. Če imate občutek, da otrok ne dobi dovolj mleka, vprašajte patronažno medicinsko sestro, ali imajo v službi tehtnico. Če imate občutek, da otrok ne dobi dovolj mleka, naj ga patronažna sestra stehta. Otrok naj bi se po priporočilih redil od 20 do 28 gramov na dan, zaužil naj bi torej od 150 do 180 ml mleka na kg telesne teže na dan.

Dodaten poudarek

Dojenje je več kot hranjenje, je trenutek bližine, varnosti in umirjenosti, ki ga delita mama in dojenček. Čeprav je naraven proces, uspešno dojenje ni vedno preprosto, zato je razumevanje prvih ur po porodu, stika koža na kožo in pravilnega pristavljanja ključnega pomena za dober začetek. Vse mlade mamice spijo po obrokih, dokazano pa se najbolj naspijo mamice, ki spijo z dojenčkom tik ob sebi. To je bilo 10 preizkušenih nasvetov za dojenje.

Želja vsake mamice je zdrav in zadovoljen otrok, dojenje pa predstavlja enega od pomembnih pogojev, da bi se to tudi doseglo. Vendar pa laktacije včasih ni lahko vzpostaviti in je v takih trenutkih mamici nujno nuditi tako fizično kot čustveno pomoč. Hodite na sprehode, bodite srečne mamice. Zadovoljne mamice imajo vesele otroke, zato izkoristite vsak trenutek, ko ste skupaj!

tags: #nasveti #za #uspesno #dojenje