Ko ženska postane noseča, ima na voljo ogromno informacij. Večina teh virov informacij pa močno zanemari ključni vidik nosečnosti. Ponavadi zajemajo le zdravstveno-medicinski vidik nosečnosti. Npr. kaj jesti, kako telovaditi, zdravniški pregledi itd. Zaradi tega sem se kot psihologinja in psihoterapevtka odločila napisati članek ravno o tem. Spoznali boste 11 najpogostejših psiholoških mitov o nosečnosti.
Uniikatnost čustvene izkušnje nosečnosti
Čustvena izkušnja nosečnosti je od ženske do ženske lahko zelo različna. Prav vsaka izkušnja nosečnosti je unikatna in le naša (tudi kadar smo noseče večkrat). Nekatere ženske se recimo nosečnosti začnejo zelo hitro zavedati. Druge kljub pozitivnemu testu nosečnosti še nekaj časa ne morejo verjeti, da je nosečnost resnična. Vse dokler ne opazijo večjega trebuščka, ne dojamejo, da se nosečnost res dogaja. Tudi naša čustva v času nosečnosti so lahko zelo različna.
Mit 1: Nosečnost pomeni nenehno blaženje in veselje
Pogosto imamo lahko idejo o tem, da je nosečnost čas, ko bi morale biti ves čas dobre volje. Včasih drugi na nas pritiskajo v tej smeri, še pogosteje pa nase pritiskamo same. Ta pritisk ima le kontra učinek - zaradi njega se počutimo še slabše. Neprijetna čustva namreč niso slaba. So seveda neprijetna, a imajo tudi svoj namen. Povsem naravno je, da se v času nosečnosti počutimo kdaj tudi na tleh, nemočne, razočarane, žalostne ali jezne. Lahko smo celo ljubosumne na ženske, ki trenutno niso noseče in lahko npr. rolajo ali pijejo koktejle itd. Večina nosečnic (in tudi njihovi partnerji) se občasno srečajo tudi z občutkom tesnobe.
Mit 2: Stres v času nosečnosti je nujno škodljiv
Stres v času nosečnosti je povsem naraven. Živeti povsem brez stres je praktično gledano nemogoče. Vsaka sprememba - dobra ali slaba, za nas predstavlja stres, saj se moramo na spremembo prilagoditi. To nam lahko vzame nekaj energije, časa in potrpežljivosti. Nosečnost in prihod novega otroka je velika sprememba in kot taka sama po sebi stresna. Četudi je nosečnost načrtovana in se je močno veselimo, je za nas to tudi stres. Čeprav se zadnja leta veliko govori o stresu, vsak stres za nas ni nujno slab. Stres doživljamo vsakič, ko se premaknemo iz svoje cone udobja. Drugače je seveda pri kroničnem ali izredno močnemu stresu, ki zelo negativno vpliva na naše zdravje in počutje.
Mit 3: Če sem občasno slabe volje, nekaj ni v redu
Spomnim se klientke, ki ji je bilo prvih 4 mesecev nosečnosti vsak dan ves čas zelo slabo. Zaradi tega je bila v prvi polovički svoje nosečnosti pogosteje slabše volje kot sicer. Če je kdaj potožila tašči o tem, da ji je slabo, ji je tašča začela govoriti o sosedovi hčeri, ki je bila ravno tako noseča, le da je ona pa ves čas nosečnosti prepevala in kar sijala od navdušenja vsak dan. Včasih drugi na nas pritiskajo v tej smeri, še pogosteje pa nase pritiskamo same. Ta pritisk ima le kontra učinek - zaradi njega se počutimo še slabše.
Mit 4: Nosečnost izključuje možnost depresije
Ta mit na prvi pogled morda deluje podoben prejšnjemu, a sem se vseeno odločila, da ga vključim. Namreč nosečnost na žalost ne izključuje možnosti depresije. Pri prejšnjem mitu smo govorili o tem, kako so tudi neprijetna čustva naravna in za nas tudi zdrava. Pri depresiji pa ni tako. Depresija na žalost lahko vpliva tudi na otroka in njegov kasnejši razvoj.
Mit 5: Tveganje povzročanja škode otroku pomeni, da moram popolnoma omejiti svoje vedenje
Nekatere ženske, zlasti tiste, ki trpijo za anksioznostjo, se izredno bojijo, da bodo otroku nehote škodile. Zaradi tega si v nosečnosti ne upajo početi niti tistih reči, ki jih medicinska stroka in njihov ginekolog označujejo kot primerne in neškodljive v času nosečnosti. Same sebe po nepotrebnem še dodatno omejujejo, zaradi česar kakovost njihovega vsakdanjega življenja občutno pade. Razen v primeru določenih zdravstvenih izjem lahko tudi v nosečnosti počnemo vrsto reči, ki so neškodljive in nas veselijo.
Mit 6: Nosečnost je čas za velike projekte in prisilno aktivnost
Seveda je povsem v redu, da se tudi v času nosečnosti lotimo raznih reči. Pomembno pa je, da ob tem poslušamo tudi samo sebe in prepoznamo, kdaj potrebujemo počitek. Nosečnost ni čas, ko bi same sebe silile v velike projekte. To ni čas, ko bi same sebi govorile, kaj vse ‘moramo narediti’. To je čas, ko se je super naučiti samo sebe in svoje telo poslušati.
Mit 7: Ljubezen do otroka mora priti takoj po porodu
Pogosto je to res, včasih pa tudi ne. Ta tema je zaenkrat pogosto tabu tema. Ženske, ki temu mitu močno verjamejo in nato ne začutijo ljubezni takoj, ko otroka prvič vzamejo v naročje, se glede tega pogosto zelo obremenjujejo. Prepričane postanejo, da to pomeni, da so slabe mame in da je z njimi nekaj narobe. To jih lahko vodi tudi v poporodno depresijo. Ideja, da so slabe mame, ker ne doživijo takojšne intenzivne ljubezni do svojega otroka, NE drži. Pri nekaterih ta občutek pride nekoliko z zamikom. Včasih z zamikom nekaj dni, včasih tudi z zamikom nekaj tednov. Če je ta zamik zelo dolg in nas skrbi, se je koristno obrniti na psihoterapevta, saj nam pogovor lahko izredno pomaga. Predvsem pa ni koristno tega tiščati v sebi in misliti, da se to dogaja le nam ali da smo zaradi tega ‘čudni’ ali grozni.
Mit 8: Naravna občutja do otroka nikoli vključujejo frustracije ali jeze
Nosečnost je pogosto čas, ko si predstavljamo svojega bodočega otroka, kako se prisrčno smeji, kako veselo maha z rokami oz. Pogosto nas preseneti cela paleta čustev, ki jo ob novorojenčku (in tudi kasneje) doživljamo. Verjamemo, da mame ob svojem novorojenčku ne bi smele doživljati frustracije, osamljenosti, zdolgočasenosti, jeze ali strahu. Povsem naravno je, da nam v kakšnem trenutku otrok ni najbolj všeč. Tako kot nam gre v kakšnem trenutku lahko na živce naš partner, najboljši prijatelj, brat, sestra ali starši, nam gre lahko na živce tudi otrok. To ne pomeni, da ga nimamo radi ali da nismo dobra mama.
Mit 9: Partnerja morata doživljati nosečnost enako
Partnerje oz. bodoče očete pogosto preseneti, kadar nosečnost in rojstvo otroka doživljajo drugače kot njihova partnerka. Pogosto imajo občutek, da njihova žena hitreje in bolj naravno prevzame vlogo mame. Pri tem ji pomaga tudi narava, saj zaradi telesnih sprememb in hormonov pogosto hitreje in intenzivneje začuti ljubezen do otroka. Partnerji se večkrat počutijo na začetku bolj ‘štorasto’ ob otroku in včasih potrebujejo več časa, da z otrokom navežejo stik. Čisto naravno je, da partnerja nosečnosti in navajanje na novorojenčka ne doživljata nujno povsem enako, zato je pomembno, da damo sami sebi čas. O tem se lahko tudi pogovarjamo, pomembno pa je seveda, da smo do partnerja oz.
Mit 10: Hormoni izključujejo sposobnost nadzora in razumnih odzivov
Ja, vsekakor je nosečnost obdobje, ko je težje nadzorovati svoja čustva, saj nam hormoni lahko zelo nagajajo in se kdaj razjokamo povsem brez razloga. Vseeno pa se lahko naučimo prepoznati, kdaj nas usmerjajo hormoni. Naučimo se lahko zavestno odločiti, kakšen bo naš odziv na čustva, ki jih doživljamo. Morda smo iz neznanega razloga razdražljive, a to ne pomeni, da je v redu, da partnerja naderemo in stresemo vso frustracijo nanj.
Mit 11: Obstaja idealen biološki čas za zanositev z vidika psihologije
"Najbolje je zanositi zgodaj / pred 25. letom / pred 30. letom / po 30." Seveda iz medicinskega vidika obstajajo ‘boljši’ in ‘slabši’ časi za nosečnost, saj je po določeni starosti možnost zanostive vse manjša. Iz psihološkega vidika pa idealnega časa za nosečnost ni. Morda nam mama, tašča ali kolegice razlagajo, kako moramo z otrokom pohiteti ali počakati. A v resnici smo le me in naš partner tisti, ki lahko zase presodimo, kdaj je za nas pravi čas za nosečnost. In tudi takrat, ko se odločimo, čas ne bo nikoli povsem idealen. Realno gledano najverjetneje ne bomo prišli do točke, ko bo čisto vse popolno za nosečnost in za odločitev za otroka.
Kako si lahko pomagamo med nosečnostjo - praktični nasveti
Nosečnost je torej čas, ko se v našem telesu dogaja vrsto sprememb. Poleg tega, da se naše telo fizično pripravlja na otroka, se pričnemo nanj pripravljati tudi psihično.
Vodenje čustev in refleksija
- Poskusi iskreno prisluhniti sebi in svojim strahovom. Morda ti želijo nekaj sporočiti.
- Ko začutimo in razmislimo o tem, kaj nas najbolj straši, lažje razumemo, zakaj doživljamo ta strah in kaj nam sporoča.
- Raziskuj, kaj konkretno v tebi prebuja strahove in na kakšen način so ti strahovi rešljivi. Naši strahovi se pogosto začnejo sorazmerno zmanjševati s pridobivanjem novih informacij, ob čemer se veča tudi občutek varnosti.
Pogovor in podpora
Pogovor predstavlja pot do sprememb. Pogovor je edina pot do sprememb, pomirja naše strahove in krepi intimnost v odnosu. To je zlasti pomembno na področju spolnosti, kjer smo še posebej ranljivi. Pri premagovanju strahov, povezanih z nosečnostjo, so ti lahko v pomoč tudi vsebine, ki govorijo o: intimi in spolnosti v partnerskem odnosu, delovanju in spremljanju ženskega ciklusa, vzdržnosti, metodah zaščite in kontracepcije, njihovem delovanju in učinkovitosti, o nosečnosti, splavu, možnih zapletih in posledicah …
Priporočene praktične aktivnosti
- Pisanje dnevnika: Pisanje dnevnika je lahko zelo dober način, s katerim te občutke izrazimo. V dnevnik torej zapišemo razne svoje občutke in misli, s katerimi se srečujemo.
- Fotodokumentacija in ustvarjanje spominov: Preko fotografij in kratkih posnetkov dokumentiramo svojo nosečnost. Posnamemo posnetek, kjer otroka nagovorimo. To je super početi tudi skupaj s partnerjem.
- Meditacija: Meditacija ima vrsto dokazanih pozitivnih učinkov -od zdravstvenih do psihičnih. Še posebej priporočam mobilno aplikacijo INSIGHT TIMER. Aplikacija je povsem brezplačna in je primerna tudi za tiste, ki sicer meditacije (še) ne poznajo. Pri tej aplikaciji lahko zbirate med različnimi temami. Za nosečnice priporočam, da v iskalnik aplikacije vpišete ‘pregnancy’. Nato pa izberete meditacijo z naslovom ‘Relaxing Meditation for Pregnancy’.
Nekatere praktične informacije, ki vplivajo na psihično počutje
Čeprav obstaja kar nekaj znakov, ki nakazujejo, da ste noseči, lahko nekatere za to stanje izvedo čisto na koncu zadnjega trimesečja ali celo šele na porodu. Dr. Mary Jane Minkin, strokovnjakinja za People Health, je že imela nekaj takšnih primerov v 35 letih službe. Zgodilo se je povsem verodostojnim ljudem in to je videla na lastne oči.
Vzroki, zakaj ne vedo, da so noseče
- Veliko žensk je navajenih na neredne menstruacije, npr. ženske s policističnimi jajčniki, zato izostanek menstruacije ne vzbudi pozornosti.
- Nekatere ženske med nosečnostjo krvavijo in sklepajo, da gre za običajno menstruacijo; tretjina žensk bo dejansko krvavela prvih nekaj mesecev.
- V nekaterih primerih lahko tudi nosečniški testi pokažejo negativen rezultat. Test je lahko lažno negativen, lahko pa tudi lažno pozitiven - odvisno od koncentracije hormona hCG in časovnega okna testa.
- Za velikost trebuha je odgovorno, kako nosimo otroka, telesna konstitucija, lega maternice in dejstvo, ali gre za prvo ali kasnejšo nosečnost.
- Posteljica na sprednji strani maternice lahko ublaži občutek brcanja, zato ženska ne začuti premikov dojenja otroka.
Tveganja pri nezavedni nosečnosti
Tiste, ki gredo skozi nosečnost, ne da bi za to vedele, veliko tvegajo. Nosečnica po navadi uživa folno kislino, da prepreči napake nepravilnega zapiranja živčne cevi pri otroku. Prav tako je nadaljevanje z uživanjem alkohola, kajenjem, drogiranjem lahko zelo nevarno za plod.
Kako podpirati hčerko ali bližnjo osebo, ki sporoči, da je noseča
Ob novici, da je hči noseča, se v materi prebudi vrtiljak čustev, morda šok, jeza, razočaranje, zanikanje, zadrega in obup. Vsega njenega življenja je konec! Kaj bodo rekli drugi? Upanja, sanj in načrtov ni več! Kako se je lahko to zgodilo?! Kdo je oče? Kako je bila lahko tako neodgovorna? Že res, da lahko takšna novica precej zamaje tla pod nogami in sproži številna vprašanja, a po drugi strani spet ni konec sveta. Vsaka stvar, še tako težka, je rešljiva in se lahko na koncu celo izkaže za dobro, naj zveni še tako nenavadno.
Praktična navodila za odziv staršev
- Na začetku samo poslušajte. Ob takšni novici je najpomembneje to, da ostanete mirni. Ne veste, koliko časa se je pripravljala, da vam pove za nosečnost, zagotovo pa se lahko z njo kot mama poistovetite.
- Stopite v njene čevlje. Poskusite razumeti njene občutke, strahove, jezo, dileme, vprašanja. Zelo verjetno je preobremenjena, prestrašena, obupana in vse, kar potrebuje, je sočutna mama, ki ji stoji ob strani.
- Bodite ji podpora. Bodite hčerki opora ter ji zagotovite brezpogojno ljubezen in skrb. Povejte ji, da ste z njo in da jo podpirate. Vprašajte jo, kako ji lahko pomagate in ji dajte odgovore na vprašanja, ki jo pestijo. V primeru dilem se ne odločajte namesto nje, ampak jo spodbudite k razmišljanju.
- Izogibajte se obtoževanju, zbujanju krivde in ustvarjanju čustvene drame. Najmanj, kar v tem obdobju potrebuje, so obtoževanje, vrtajoča in neprijetna vprašanja ter ustvarjanje čustvene drame.
- Skupaj lahko obiščeta tudi ginekologa in ostale strokovnjake, ki znajo priskočiti na pomoč pri tovrstnih temah, in se pogovorite o možnostih, ki jih ima na voljo.
DIASTAZA V NOSEČNOSTI
Praktični napotki za bodoče mamice
Bodoča mami, kot prvo - iskrene čestitke! Sreča, strah, tesnoba, zadovoljstvo, zmedenost ... vsi ti občutki te verjetno preplavljajo v tem trenutku. »Je to sploh mogoče? Se test lahko »zmoti«? Kaj zdaj sploh lahko zajtrkujem? Khm ... Bi morala čutiti, da sem noseča? Je sploh kaj drugače v mojem telesu?« Če ti vsa ta vprašanja rojijo po glavi, naj te pomirimo. Poznamo krvne in urinske teste nosečnosti. Na njem se pojavita dve črtici, če je v telesu prisoten humani horionski gonadotropin (hCG) ali »hormon nosečnosti«. Vrednost tega hormona se iz dneva v dan spreminja, prav tako pa se spreminja tekom dneva, odvisno od tega, koliko ženska pije in kako koncentriran je njen urin. Zato je priporočljivo, da za urinski test uporabiš prvi jutranji urin. Testi za ugotavljanje nosečnosti doma seveda niso 100 % zanesljivi.
Prehrana in prvi ukrepi
No, na tisto gorgonzolo in biftek verjetno lahko za nekaj časa pozabiš, a imej v mislih, da nosečnost ni bolezen. Je pa posebno stanje, v katerem se boš zavoljo zdravja nekaterim jedem morala odpovedati. Na ta seznam spadajo surova in premalo toplotno obdelana jajca, kot tudi jedi pripravljene iz njih, surovo ali premalo toplotno obdelano meso in ribe, med njimi tatarski biftek, pršut, suši, prekajen losos, nepasterizirano mleko in izdelki, mehki in plesnivi siri. Če je tvoja roka zdaj iz hladilnika raje segla v predal s konzervami, pozor! Ne pretiravaj s konzervami tun in paštetami, saj vsebujejo veliko živega srebra in vitamina A, ki sta v velikih količinah lahko škodljiva za plod. No tako, zdaj pa si res lahko privoščiš zdrav zajtrk zate in za plod. Na primer toast z jajcem, sadje, oreščki, jogurt. Nato pa pokliči ginekologa in se naroči na prvi pregled in potrditev nosečnosti.
Kdaj k zdravniku in testiranje
Prvi ginekološki pregled se namreč priporoča med 8. in 12 tednom, prej pa le v primeru težav. Zakaj? Ker prej z ultrazvokom ginekolog nosečnosti še ne more potrditi. Prvi pregled v nosečnosti je zelo čustven, zato se pripravi na solze sreče. Ginekolog za pregled uporabi vaginalni ultrazvok ter pregleda maternico in plod. Ko potrdi nosečnost, vpraša, kdaj je bil prvi dan zadnje menstruacije, zato imejte ta podatek pripravljen. Na podlagi njega zdravnik preračuna predviden datum poroda. Sledi še odvzem urina in krvi, včasih tudi test za toksoplazmozo.
Ne paničarite ob sumih ali dvomih
Bodoča mami - globoko vdihni in verjemi, da je tvoj otrok zdrav. To pa lahko potrdiš že zelo hitro, in sicer z neinvazivnim predrojstvenim testom NIFTY by GenePlanet. Že od 10. tedna nosečnosti dalje ti lahko pove, ali ima otrok morebitne genetske nepravilnosti. Prve mesece lahko normalno spiš na trebuhu. Prvi znaki nosečnosti sicer niso brce v trebuhu, lahko pa v območju maternice čutiš krče in bolečine, podobne menstrualnim. Veliko nosečnic v prvih tednih tudi ogromno spi, je utrujenih, kar je pravzaprav normalno - tvoje telo ustvarja nekaj izjemnega. Gradi okolje, v katerem se bo razvijal otrok. Tvoje telo je neverjetno; zavedaj se tega in daj mu počitek, če ga potrebuje.
Psihološki pomen sanj o nosečnosti
Ustvarjalnost se nanaša na raznovrstna področja od obnove stanovanja do poslovnega projekta ali dodatne izobrazbe. A sanje, da ste noseči, lahko prinašajo tudi drugačno sporočilo: nekaj vas duši in čutite, da niste izpolnili svojih pričakovanj. Morda nekaj zavira vašo ustvarjalnost, ali pa bijete bitko s preveliko odgovornostjo in sprejemanjem odločitev. Če želite priti do dna in ugotoviti, kaj vam sporočajo sanje, je najbolje, da začnete z naslednjim vprašanjem. Ali me tisto, kar v tem trenutku delam, ustvarjalno zadovoljuje? V primeru negativnega odgovora vam sanje svetujejo, da usmerite energijo drugam.
Z večkratnim ponavljanjem enakih sanj vam vaša podzavest želi nekaj povedati. Največkrat gre za namig, da bi se morali posvetiti neuresničenim ciljem in željam, ali o njih vsaj resno premisliti in presoditi, ali so dosegljivi. To je lahko včasih zastrašujoče, kajti življenjske spremembe niso mačji kašelj, toda vaša podzavest je vztrajna in vam kaže, da s trenutnim stanjem niste zadovoljni.
Zaključne koristne misli (brez zaključka)
Vsaka stvar, še tako težka, je rešljiva. V današnjem času se mladi podajajo v spolnost prej kot v preteklosti, zato je koristno, da si to čim prej priznamo in sprejmemo. Vzdrževanje stika, spodbujanje zaupanja in pripravljenost na konstruktivne pogovore so še vedno najboljši recept za vodenje hčerke skozi izzive odraščanja. Naši strahovi se pogosto začnejo sorazmerno zmanjševati s pridobivanjem novih informacij, ob čemer se veča tudi občutek varnosti. Ne pozabite - iskanje pomoči, pogovor s strokovnjakom ali psihoterapevtom ter medsebojna podpora močno pripomorejo k lažjemu soočanju z izzivi nosečnosti.