Kongenitalni melanocitni nevusi: značilnosti, tveganja in zdravljenje

Koža se skozi življenje neprestano spreminja - pojavljajo se nove tvorbe, nekatere izginejo, druge pa ostanejo nespremenjene vse življenje. Kožna znamenja oziroma melanocitni nevusi so pogosta vrsta kožnih izrastkov. Večina ljudi bele rase ima nekaj deset znamenj, ki se pojavijo v otroštvu in mladostništvu. Videz teh znamenj se z leti počasi spreminja - sprva se povečujejo in temnijo, lahko tudi zrastejo v višino. S staranjem se znamenja posvetlijo in končno izginejo.

Kongenitalni melanocitni nevusi (prisotni ob rojstvu) so lahko tudi večja. Pigmentna znamenja, ki so prisotna ob rojstvu (te imenujemo kongenitalni oz. kongenitalni melanocitni nevusi) so lahko povsem nenevarna ali pa zahtevajo spremljanje, če so večja ali neenakomerno obarvana. Le približno 1 % ljudi se rodi z znamenjem. Prirojena znamenja so z nami od začetka življenja. Kongenitalni melanocitni nevus: ti nevusi so prisotni ob rojstvu in so lahko precej veliki. Z rastjo otroka se lahko povečuje tudi velikost nevusa.

Zakaj nastanejo melanocitni nevusi?

Nastanejo zaradi kombinacije genetskih dejavnikov in izpostavljenosti UV žarkom (soncu). Genetska nagnjenost lahko deluje kot osnovni scenarij, kjer se melanociti, ki so običajno razporejeni enakomerno po koži, začnejo kopičiti v skupek in tvoriti kožna znamenja. Kožna znamenja nastanejo zaradi pomnožitve pigmentnih celic - melanocitov v zgornjih plasteh kože.

Melanociti proizvajajo pigment melanin, zato so nevusi različnih odtenkov rjave barve, odvisno v kateri plasti kože so melanociti pomnoženi. Lahko so v nivoju kože - lise ali so dvignjeni nad nivo kože - bunčice. Površina je lahko gladka ali nagubana. Na predelih, kjer se koža pogosto drgne, lahko postanejo pecljati. Iz njih lahko izraščajo dlačice.

Vrste melanocitnih nevusov

• Junkcijski melanocitni nevus: vsebujejo skupke melanocitov na dermoepidermalni meji, kjer se stikata povrhnjica in usnjica.
• Mešani (compound) melanocitni nevus: gnezda melanocitov se nahajajo tako na dermoepidermalni meji kot tudi v sami usnjici. Pogosto so rahlo dvignjeni in barvito variirajo od rjave do temno rjave.
• Intradermalni nevusi: melanocitna gnezda se nahajajo povsem znotraj dermisa.
• Atipični ali displastični nevusi: nepravilne oblike, neenakomerrne robove in variacije v barvah. Lahko so večji od običajnih znamenj in celo spominjajo na melanom.
• Modri (blue) nevusi: značilni so po modri do črni barvi zaradi globoke dermalne lege melanocitov.
• Spitzovi nevusi: pojavljajo se pri otrocih in mladostnikih, so rožnati, dvignjeni in kupolaste oblike.
• Kongenitalni melanocitni nevus: prisotni ob rojstvu in lahko precej veliki; z rastjo otroka se lahko povečuje tudi velikost nevusa.

Kako izgledajo in kako se obnašajo skozi življenje

Tipično kožno znamenje je majhna ovalna ali okrogla rjava lisa premera nekaj milimetrov. Vendar se kožna znamenja pojavljajo v različnih barvah, oblikah in velikostih: rjava, črna, modrikasta, rdeča ali rožnata; gladka, nagubana, ploska ali privzdignjena.

Večina znamenj se pojavi v otroštvu in zgodnji odrasli dobi, nato so nova znamenja redkejši pojav. Največ novih znamenj nastane do približno 30. leta, kasneje se njihov pojav upočasni. Normalna rast je zelo počasna, enakomerna, simetrična in se zaključi do 30. leta. Zato smo zelo pozorni pri znamenjih, ki na novo nastanejo po 30.

Tveganje za melanom pri kongenitalnih nevusih

Melanom, nevaren kožni rak, se v 70 % pojavi na novo, v 30 % pa iz znamenja. Veliko število znamenj pomeni večje tveganje melanoma. Na splošno melanom vznikne iz enega od vsakih 50.000 znamenj, kar je še vedno tako majhna številka, da preventivnega odstranjevanja znamenj ne priporočamo. Melanom se lahko pojavi pri vsakomur. Če ga pravočasno odkrijemo, je ozdravljivosti praktično 100 %.

Večje tveganje melanoma imajo ljudje svetle polti, svetli ali rdečkasti lasje in svetle oči, osebe z melanomom v družini, ljudje z velikim številom kožnih znamenj (več kot 50) in tisti, ki so pred 18. letom utrpeli sončne opekline z mehurji. Večje tveganje imajo tudi ljudje z velikimi znamenji (večja od 8 cm ob rojstvu).

Kako prepoznati sumljivo znamenje: pravilo ABCDE

1. A (Asymmetry) - asimetrična oblika: Ena polovica je drugačna od druge.
2. B (Border) - robovi: nepravilni, nazobčani ali zvijugani robovi.
3. C (Color) - barva: več barvnih odtenkov ali neenakomerna barva.
4. D (Diameter) - premer: več kot 6 mm (velikost radirke na svinčniku).
5. E (Evolution) - evolucija: vsaka sprememba videza, velikosti, barve ali simptomov (srbenje, krvavitev).

Pravilo ABCDE si nam pomaga zapomniti, kaj je treba pri kožnih znamenjih opazovati. Če znamenje kaže spremembe, ga pokažimo dermatologu.

Kdaj obiskati dermatologa

• Če znamenje izgleda nenavadno, raste ali se drugače spreminja.
• Ljudem s svetlo kožo, velikim številom pigmentnih znamenj, preteklimi hudimi sončnimi opeklinami in kožnim rakom v družini priporočamo pregled.
• Če še niste nikoli na pregledu kožnih znamenj, je koristno opraviti vsaj en preventivni pregled pri dermatologu v odraslem življenju.
• Pri nosečnicah: hormonska nihanja lahko povzročijo, da znamenja postanejo temnejša ali bolj izrazita; nosečnice naj spremljajo morebitne spremembe.

Pregled in diagnostika

Pri odkrivanju sumljivih in nevarnih sprememb je dermatologu v veliko pomoč pregled z dermatoskopom. Pri odločitvi, katero znamenje bomo odstranili, nam najbolj pomaga dermatoskopija in poslikava znamenj. Na voljo so tudi aplikacije za spremljanje sprememb, a te ne nadomeščajo strokovne ocene.

Patohistološki izvidi in njihova razlaga

Ko znamenje odstranimo, ga pošljemo na histološko analizo. Primeri izvidov prikazujejo različne diagnoze: papilomatozni dermalni melanocitni pigmentni nevus, mešani (compound) melanocitni pigmentni nevus, junkcijski lentiginozni nevus z znaki blažje displazije ipd. Če je v izvidu navedeno, da je lezija izrezana v zdravem, to pomeni, da so kirurški robovi brez patologije.

Displazija pomeni, da so celice nekoliko spremenjene, kar bi lahko pomenilo povečano pozornost v spremljanju, vendar pogosto ne zahteva dodatnega zdravljenja, če je bila lezija izrezana v zdravem. Če izvid navaja, da lezija ni bila izrezana v celoti, je potreben ponovni poseg, da se odstrani preostali del znamenja.

Možnosti zdravljenja in odstranjevanja

• Kirurška ekscizija: izrez znamenja s skalpelom in šivanje; uporabljamo pri sumljivih ali histološko potrebnih primerih. Tkivo se pošlje na histološko analizo.
• Laser: primeren za benigna in površinska znamenja; pri pigmentnih znamenjih, ki se spreminjajo, laserska odstranitev ni priporočljiva, ker uniči tkivo in onemogoči histološko analizo.
• Krioterapija: zamrzovanje z dušikom, predvsem za bradavice in keratoze.
• Radiofrekvenčna ablacija: odstranjevanje z visokofrekvenčnim tokom.

Odstranitev znamenja je manjši ambulantni poseg, ki ne zahteva posebnega okrevanja. Odvisno od velikosti odstranjene spremembe in uporabljene tehnike ostane na koži bodisi centimeter ali dva velika rana s šivi bodisi plitva, opeklini podobna ranica, ki se zaceli v nekaj dneh do nekaj tednih. Dermatolog individualno svetuje glede nege. Ko se rana zaceli, je koža rožnate barve. Dokler se barva ne izenači z okolico, svetujemo dobro zaščito pred soncem.

Preprečevanje in samopomoč

Zaščita pred soncem: UV-svetloba sonca in solarijev je v prvi, najnevarnejši skupini kancerogenov. Kakršna koli porjavitev pomeni obrambni mehanizem kože proti poškodbam, ki jih povzroča UV-svetloba. Zato dermatologi odsvetujejo kakršno koli namerno sončenje z namenom porjavitve.

• Izogibanje soncu, zlasti med 10. in 17. uro.
• Uporaba zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal.
• Uporaba zaščitnih krem z visokim SPF; zaenkrat ni dokazov o njihovi škodljivosti.
• Izogibanje solarijem - dermatologi jih resno odsvetujejo.

Samopregledovanje pomeni priporočilo dermatologov, da svojo kožo 1x/mesec natančno pregledate. Pozorni ste na pojav novih kožnih tvorb, znamenj ali spreminjanje obstoječih. Iskati morate “grdega račka” - znamenje, ki se razlikuje od drugih.

Kdaj so kongenitalni nevusi potrebni rednega spremljanja

Večje kongenitalne nevuse in nevusi z atipičnimi lastnostmi zahtevajo redno spremljanje. Če sodite v skupino ljudi, pri katerih je tveganje za nastanek kožnega raka veliko, vam bo dermatolog svetoval redne preventivne preglede znamenj in poslikavo znamenj. Zlasti pomembno je, da si kožo redno pregledujejo osebe s številnimi atipičnimi znamenji, pa tudi vsi, katerih bližnji družinski člani so oboleli za melanomom.

Najpogostejša vprašanja in odgovori iz prakse

Če je v patohistološkem izvidu zapisano, da je lezija izrezana v zdravem, je to potrdilo, da so kirurški robovi brez sprememb in da s posegom ni dodatne terapije potrebne. Displazija ali blažje citoarhitektonske atipije pomenijo, da so celice nekoliko spremenjene, kar lahko zahteva spremljanje, a pogosto ne pomeni takojšne nevarnosti. Če izvid navaja, da lezija sega do stranskega kirurškega roba, pomeni, da ni bila izrezana v celoti in je potreben ponovni poseg.

Poškodba znamenja (npr. britvica ali frizer) sama po sebi ne povzroči raka, lahko pa razkrije že spremenjeno znamenje. Če ga poškodujete, ga nežno očistite, razkužite in opazujte; poiščite zdravniško pomoč, če se rana ne zaceli ali se pojavijo spremembe.

Priporočila

• Enkrat mesečno samopregled kože z ogledalom ali fotografiranjem.
• Letni preventivni pregled pri dermatologu, če imate veliko znamenj ali družinsko anamnezo melanoma.
• Takojšen obisk dermatologa ob vsaki spremembi (ABCDE-pravilo).
• Upoštevajte zaščitne ukrepe pred soncem in se izogibajte solarijem.

tags: #melanocitni #nevusi #pri #rojstvu