Kako hitro rastejo otroci, vedo starši najbolje. Pravkar je dojenček šele prijokal na svet, v naslednjem trenutku pa nam z avtobusa maha v slovo na poti v šolo. Eden prvih mejnikov, ob katerih se starši zavejo, kako hitro otroci odraščajo, je tudi otrokovo zanimanje za gosto hrano. Pri uvajanju goste hrane je ključno opazovanje dojenčkove pripravljenosti in postopno dodajanje novih živil.
Kdaj začeti in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni
Dopolnilno hrano uvajamo med 17. in 26. tednom starosti otroka. V tem času se običajno zgodi, da samo mleko otroku ne zadostuje več. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti. Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano.
Smernice seveda veljajo za zdrave, donošene dojenčke, ki primerno pridobivajo na telesni teži in primerno rastejo. 4,5-mesečni dojenček seveda še ne sedi sam, lahko pa varno in udobno sedi v našem naročju. Preden pričnete z uvajanjem mora dojenček svojo glavo držati samostojno ter jo samostojno premikati v levo in desno stran. Gre lahko za sedenje v otroškem stolčku ali sedenje s podporo v naročju. Pomembno je, da je dojenček sposoben pokončnega sedenja z jasnim prehodom od ust do trebuščka.
Koordinacija oči in rok: dojenček mora biti sposoben hrano pogledati, se jo z rokami dotakniti ter jo nesti do svojih ust. Zanimanje za hrano: otrok začne kazati izrazito zanimanje za drugo hrano običajno med 4. in 5. mesecem. Čeprav je nahranjen in sit, bo med našim obrokom pokazal zanimanje, da bi poskusil, kaj jemo. Dojenček se mora med hranjenjem počutiti prijeto in zaupati, da so nova živila varna, preden jih bo dal v usta.
Prvi koraki: katera živila in kako postopoma uvajamo
Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil. Za začetek pri nadaljevanju dojenja najprej dodajamo kaše iz zelenjave, krompirja in mesa (kosilo). Dojenčka najprej navajamo na zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja in se bo lažje navadil na drugačne okuse.
Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Priporočamo, da dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem.
Nova živila naj bi uvajali v razmiku enega tedna, da prepoznamo morebitne preobčutljivostne reakcije, uvedemo pa jih le enkrat dnevno, 1-2 žlički, najprej bolj tekoče. Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopoma sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. Po dveh tednih lahko začnemo eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedne po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso.
Žitne kašice pripravljamo s polnozrnatimi žitnimi kosmiči brez dodanega sladkorja. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom. Uvajanje glutenskih žitaric med 6. in 7. mesecem starosti, ko je dojenček še dojen, zmanjša verjetnost pojava celiakije. Začnemo s serviranjem ene ali dveh čajnih žličk enozrnatega otroškega žita, obogatenega z železom, z materinim mlekom ali formulo.
Kaj sledi: povečanje obrokov in vnašanje koščkov
Ob dopolnjenem 6. mesecu starosti je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g). Pri uvajanju goste hrane je pomembno, da naenkrat uvajate le eno vrsto zelenjave, tako se bo dojenčkovo črevesje lažje privadilo na prebavo nove hrane.
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Uvajanje goste hrane pomeni začetek z enostavnimi jedmi brez dodanega sladkorja in soli ter postopno uvajanje z železom in cinkom bogate hrane. Pri uvajanju dopolnilne prehrane mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Tekstura: že od vsega začetka je priporočljivo, da hrane za dojenčke ne pasiramo. Rajši jo dobro pretlačimo z vilico. Že od začetka je pomembno, da otrok čuti teksturo hrane, ki vsebuje manjše koščke. To je vzpodbuda za gibanje jezika in žvečenje. Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
Primerne velikosti koščkov po starosti in načini ponujanja
Pri prehodu na prilagojeno družinsko prehrano (okoli 10. meseca) lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.
Pri metodi BLW (Baby Led Weaning) dojenčku namesto kašic ponudimo hrano v koščkih. Bistvo takega načina uvajanja je, da dojenček sam posega po hrani, sam regulira, koliko pojé in da dojenček jé skupaj z vso družino. Začetki so namenjeni počasnemu uvajanju hrane, spoznavanju različnih okusov in tekstur.
Priporočila glede velikosti: nekje med 8 in 10 meseci starosti večina dojenčkov zmore pojesti majhne porcije fino sesekljane hrane s prsti. Za hranjenje z žlico začnemo s 1-3 žličkami tekoče kašice v prvih dneh in postopoma zmanjšujemo količino tekočine v kašici, ko dojenček napreduje. Pri ponujanju koščkov izrežemo kose primerne velikosti, ki jih dojenček lahko primerno prime z dlancem ali pincetnim prijemom, in bodite pozorni, da so kosi mehki in brez trdih koščkov ali koščic.
Varnost: preprečevanje zadušitve in alergij
Pri BLW so starši pogosto zaskrbljeni zaradi zadušitve. Pomembno je, da dojenček že zna pogoltniti; če še ni pripravljen, bo hrano z jezičkom potisnil nazaj. Osebna pripravljenost in razvoj finih motoričnih sposobnosti zmanjšujeta tveganje. Previdni bodimo tudi pri oreščkih in živilih, ki vsebujejo koščice (olive, češnje) ali kosti (ribe). Treba je seveda dobro odstraniti vse kosti. Morske sadeže do prvega leta starosti odsvetujemo.
Pri dojenčkih s tveganjem za alergijske bolezni svetujemo dojenje, kot nadomestek dojenja pa hidrolizirane mlečne formule. Odsvetujemo tudi drugo živalsko mleko ter sojino in riževo mleko. Izogibamo se znanemu alergenu, drugih izključitvenih diet pa ne svetujemo, le oreščke (arašide, lešnike itd.) odsvetujemo do 3. Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti; jajčni beljak, kravje mleko, morske sadeže, sladkor in sol šele po prvem letu.
Težave pri uvajanju koščkov in kako jih premagati
Zavračanje novih živil je povsem normalno. Pogosto se zgodi, da prehitro obupamo in dojenčku hrane, ki jo zavrne enkrat ali dvakrat, ne ponudimo več. Pa vendar se vztrajnost obrestuje. Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Otrok je radoveden, poskušal bo nove okuse. Nekatere bo sprejel takoj, druge šele po večkratnih poskusih. Pomagamo si lahko z naslednjimi nasveti: obrok naj bo vedno pripravljen tako za usta kot tudi za oči; imejmo v mislih, da tudi dojenčki radi jedo v skupini; pretirano animiranje odsvetujemo, saj je hranjenje osnovna potreba.
Pri uvajanju koščkov, če se otroku velikokrat zaleti in nakaže, kot da bi bruhal, je to znak, da mu uvajanje koščkov dela težave. Pomagamo mu lahko tako, da ga poskušamo čim bolj desenzibilizirati predel okoli ust in ustne votline: z rokami naj pride do ust, tapkamo in masiramo okoli ust po ustnicah, začne se lahko s prsti, potem s cuceljčkom, žličko, zobno ščetko in podobno. Če uvajanje goste hrane in koščkov povzroča otroku težave, mu moramo pri tem pomagati in vztrajati postopoma in zmerno.
Praktični nasveti in 'zvijače' pri hranjenju
- Pri hranjenju imejmo pripravljeni dve žlički: eno za dojenčka, drugo zase. Pustite jim, da raziskujejo, in jim z drugo žličko pri tem pomagajte.
- Poskušajte sedeti in jesti z dojenčkom pri vsakem njegovem obroku; učijo se iz tega, kar vidijo.
- Ob vsakem obroku ponudite tudi tekočino; najbolje vodo, v prvih mesecih pa dojenček dobi tekočino iz materinega mleka ali formule. Od dopolnjenega 6. meseca naj dojenček zaužije približno 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom).
- Ne silite: če dojenček žlico odrine, je končal. Osredotočite se na hrano: igrače in druge moteče stvari umaknite iz njegovega vidnega polja.
- Pustite mu, da hrano raziskuje; packarija je del učenja in senzorične igre.
- Prihranite čas z vnaprejšnjo pripravo kašic in zamrzovanjem v manjših porcijah; sveže pripravljeno kašico lahko zamrznemo do treh tednov, pri daljšem zamrzovanju pa do treh mesecev za daljše shranjevanje.
Priporočeno število obrokov goste hrane
| Starost | Priporočeno število obrokov goste hrane | Vrstni red uvajanja |
|---|---|---|
| 4-6 mesecev | 1 (kosilo) | zelenjava → žita brez glutena → meso |
| 6-8 mesecev | 2 (kosilo, večerja) | zelenjavno-krompirjevo-mesno, žitno-mlečno |
| 8-10 mesecev | 3-4 (dodane malice) | vodilo za prehod na družinsko prehrano |
Prehod na družinsko prehrano in priporočila do 1. leta
Po vzpostavitvi prvega gostega dnevnega obroka sledi drugi - večerja z žitno-mlečno kašico. Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom (dopoldanska ali popoldanska malica). Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.
Od 10. meseca naprej ponudimo kruh in jih začnemo navajati na kosila, ki vsebujejo zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki je podobno jedi cele družine, prilagojeno brez soli in sladkorja. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje nadomestite z zajtrkom, ki vključuje materino ali nadomestno mleko, kruh ali kosmiče ter sadje ali zelenjavo.
Dojenje se ob uvajanju dopolnilne prehrane nadaljuje; uvajanje dopolnilne prehrane nikakor ne pomeni prenehanja dojenja. Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6 mesecev, nato pa ob uvajanju goste hrane nadaljujte do 2. leta starosti ali dlje, če to ustreza materi in otroku.
Najpomembnejša priporočila (povzetek)
- Uvajanje dopolnilne prehrane: med 17. in 26. tednom.
- Nova živila v enotedenskih presledkih, enkrat dnevno, začnite z 1-2 žličkama.
- Začnite z zelenjavo in nevtralnimi okusi, nato krompir, žita, meso, sadje, ribe po 6. mesecu.
- Jajčni rumenjak od 6. meseca, beljak po 1. letu; kruh od 10. meseca; kravje mleko kot glavni napitek po 1. letu.
- Ne dodajajte soli in sladkorja v kašice; med po 12. mesecu.
- Vztrajajte pri ponujanju hrane (8-11-krat), ne odnehajte po nekaj neuspehih.
Uvajanje goste hrane je tako za dojenčka kot starša pomemben korak v razvoju. S pravilnim uvajanjem ob pravilnem času boste poskrbeli, da bo vaš malček dobil dovolj hranilnih snovi, ki so izjemno pomembne za njegovo rast in razvoj.