Nezaščiten spolni odnos, privolitev v nosečnost in sodna praksa pri rizični nosečnosti

Po nezaščitenem spolnem odnosu še ni vse zamujeno, moramo pa ukrepati hitro. Nujna kontracepcija s »tabletko po« seveda ne sme postati edini način kontracepcije. Kadar je potreben izhod v sili, ko je stiska, nuja, ko poči kondom in ko niste bili zaščiteni pred nosečnostjo, spolni odnos pa ste že imeli, je na voljo nujna kontracepcija (jutranja tabletka) ali tabletka po odnosu.

»Tabletka po« vsebuje levonorgestrel in se uporablja v izrednih situacijah, ko pri spolnem odnosu ni bila uporabljena ustrezna zaščita ali če izbrana metoda kontracepcije ni bila uspešna. Tabletko je najbolje vzeti čimprej, najkasneje pa v 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu. »Tabletka po« vsebuje odmerek hormona levonorgestrela. To je enak hormon, kot ga vsebujejo tudi nekatere navadne kontracepcijske tabletke.

»Tabletka po« prepreči nosečnost, preden se ta sploh začne. Deluje tako, da prepreči izločitev jajčeca iz jajčnika (prepreči ovulacijo). Če si že noseča, »tabletka po« ne bo delovala. Po nezaščitenem spolnem odnosu še ni vse zamujeno, moramo pa ukrepati hitro.

S tabletko, ki je učinkovita in varna, ne glede na telesno težo ima izkušnje veliko deklet in žensk. Čeprav se lahko »tabletko po« uporablja neomejeno in ni nobenih znanstvenih dokazov, da bi imela dolgoročne škodljive učinke na zdravje, je namenjena samo za nujno rabo. Ponavljajoča se raba “tabletke po” bi najverjetneje zmotila menstruacijski ciklus.

Potem, ko vzamete »tabletko po«, boste imeli menstruacijo kot navadno. Lahko se zgodi, da jo boste dobili prej ali kasneje, krvavitev pa bo blažja ali močnejša kot navadno. Mogoče so tudi manjše krvavitve do naslednje prave menstruacije. Nekatere ženske po urgentni tabletki (tabletki po) dobijo menstruacijo z več kot petdnevno zamudo.

HCG v telesu hitro poveča in test nosečnosti to zazna v urinu. Če je bila implantacija in nato povišanje HCG, test nosečnosti pokaže nosečnost, vendar se implantacija običajno ne zgodi v prvih 72 urah po spolnem odnosu.

Tabletka za splav povzroči, da se nosečnost prekine in maternica izloči produkt spočetja. Dovoljena je za zgodnji splav, vendar ne v vseh državah. Uporaba teh tabletk je strožje zakonsko urejena kot uporaba urgentne kontracepcije. Pri tem se ne bo zgodilo nič dramatičnega, toda temu se skušajte izogniti.

Ali je seks med nosečnostjo varen?

Večina nosečnic ima lahko spolne odnose s svojim partnerjem, dokler jim ne odteče voda in se ne začnejo popadki. Plod je dobro zaščiten s plodovnico in ovoji, v katerih leži v maternici, obdaja ga voda, ki blaži tresljaje, močne sunkovite gibe ter gibanje matere, zato se lahko ženske tudi med nosečnostjo brezskrbno predajajo spolnim radostim.

Edina izjema so rizične nosečnosti - v tem primeru vam bo zdravnik povedal, ali se morate seksu popolnoma odreči. Če vam odsvetuje spolne odnose, se natančno pozanimajte, ali se morate izogibati penetraciji, orgazmu ali obema.

Kako se lahko spremeni spolnost med nosečnostjo

Veliko nosečnic pravi, da je seks med nosečnostjo drugačen kot prej in da so tudi občutki med spolnim odnosom drugačni. Nekatere nosečnice začutijo povečano spolno slo in postanejo prav nenasitne. Zaradi povečane prekrvavitve med nosečnostjo je tudi vagina bolj prekrvavljena, kar med seksom povzroča še dodatno ugodje. Poleg tega je med nosečnostjo vagina tudi bolj vlažna.

Po drugi strani pa nekatere ženske pravijo, da so med nosečnostjo izgubile željo po seksu. Nekaterim se zaradi povečane prekrvavitve zdi, da jim njihove rahlo otečene genitalije dajejo neprijeten občutek teže. Nekatere imajo trebušne krče med ali takoj po spolnem odnosu. Tudi dojke med nosečnostjo postanejo bolj občutljive, kar nekatere nosečnice še dodatno vzburi, druge pa, zaradi povečane občutljivosti, ne prenesejo nikakršnih dotikov.

Za resnično zadovoljujočo spolnost v nosečnosti pa največ prispeva pozitivna samopodoba pričakujoče mamice in to, da jo njen partner sprejema takšno, kot je. Le tako se nosečnica lahko popolnoma sprosti in ob razumevajočem in ljubečem partnerju premaga vse strahove.

Položaji in prilagoditve med nosečnostjo

Ko raste nosečniški trebušček, je lahko spolni odnos malce težji, nekaterim spolnim položajem pa se moramo za nekaj časa tudi odpovedati. Misijonarski položaj, ko je moški na ženski, ni najbolj primeren - saj se je treba močnemu pritisku na trebuh izogibati.

Nekaj predlaganih spolnih položajev med nosečnostjo: Moški leži na hrbtu, ženska sedi na njem. Ta položaj je priporočljiv tudi zaradi tega, ker ženska nadzira globino penetracije. Včasih je lahko globoka in močna penetracija za nosečnico neprijetna ali celo boleča. Ženska se lahko usede na moškega tudi, ko ta sedi na velikem in močnem stolu ali kavču. Zagotovo lahko na tak način popestrimo svoje nosečniško spolno življenje. Moški in ženska ležita drug ob drugem, ženska je s hrbtom obrnjena proti moškemu, ki vstopi vanjo od zadaj. Ženska leži na boku, obrnjena proti moškemu. Pri tem položaju si je najbolje pomagati tudi z blazinami. Ženska je na koncu postelje, na vseh štirih, moški pa stoji ali kleči na tleh ob postelji.

Težave in nevarnosti

Če po spolnem odnosu čutite hude bolečine, ki ne pojenjajo, pokličite zdravnika. Takoj poiščite zdravniško pomoč, če po spolnem odnosu krvavite. V vsakem primeru se glede spolnosti v nosečnosti najprej pogovorite z zdravnikom.

V nekaterih primerih so določeni dejavniki tveganja: pari, pri katerih so imele ženske v preteklosti izkušnje s splavi, prezgodnim porodom ali so bile izpostavljene povečanemu tveganju za prezgodnji porod kot je na primer prekomerno razširjen maternični vrat, bi morali pogostost spolnih odnosov zmanjšati. Pogost seks prav tako ni primeren za ženske, ki so utrpele nepojasnjene vaginalne krvavitve, izgubo amniotske tekočine ali placento previo oziroma predležečo posteljico. Seksu pa naj se v zadnjih šestih tednih nosečnosti izogibajo tudi matere, ki v svojem trebuhu nosijo dva ali več otrok.

V vsakem primeru, ne glede na to, ali je nosečnost tvegana ali varna, naj se pari izogibajo spolnim odnosom s partnerji, o katerih ne vedo ničesar in imajo morebitne spolno prenosljive bolezni. Previdnost pa ne bo odveč niti pri oralnem seksu. Moški naj tako pazi, da ne bo ženski med oralnim seksom v notranjost vagine vpihaval zraka, saj to lahko povzroči zaustavitev pretoka krvi zaradi oblikovanja zračnega mehurčka. Stanje je nevarno tako za otročka kot tudi za bodočo mamico.

Rizična nosečnost in sodna praksa

Rizična nosečnost predstavlja stanje, ki odstopa od normalnega poteka brejosti in zahteva posebno pozornost tako s strani bodočih staršev kot tudi zdravstvenega osebja. V primeru zapletov ali nepredvidenih dogodkov med nosečnostjo, porodom ali po njem, ko pride do škode, se pogosto odprejo pravna vprašanja, ki jih obravnava sodna praksa.

Razumevanje rizične nosečnosti v pravnem kontekstu vključuje ugotavljanje, ali je prišlo do protipravnega ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja, ki je neposredno povzročilo škodo. V sodni praksi se je kot pomemben izpostavil koncept medicinske napake, ki predstavlja odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, kar lahko ima za posledico poslabšanje zdravja.

Ključnega pomena je ugotavljanje, ali je prišlo do medicinske napake ali je šlo za komplikacijo. Komplikacija je zaplet, ki se zgodi med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo, medtem ko je medicinska napaka odstopanje od teh standardov.

Trditveno in dokazno breme

Pri odškodninskih sporih, ki izhajajo iz domnevnih zdravniških napak med zdravljenjem, je ključno trditveno in dokazno breme. To breme leži na strani pacienta, ki mora dokazati tako protipravno ravnanje kot tudi vzročno zvezo med tem ravnanjem in nastalo škodo. V sodni praksi se je pri ugotavljanju vzročne zveze ustalil dokazni standard pretežne verjetnosti (VSL sodba II Cp 3452/2015).

Sodišče lahko pri presoji vzročne zveze sledi izvedenskemu mnenju, če je to jasno, strokovno utemeljeno in prepričljivo. Vendar pa je dokazna ocena in presoja o pravno relevantnih okoliščinah, ki jih ugotavlja z izvedenskim mnenjem, prepuščena sodišču (VSL sodba II Cp 3452/2015). V primeru, ko stranka ni imela pripomb na izvedensko mnenje, sodišče vanj praviloma v celoti sledi (VSL sklep II Cp 604/2015).

Pojasnilna dolžnost zdravnika in privolitev pacienta

Eden izmed ključnih vidikov pravnega varstva pacientov je pojasnilna dolžnost zdravnika. Ta obveznost izhaja iz načela spoštovanja pacientove avtonomije in pravice do samostojnega odločanja o svojem zdravljenju. Po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) ima vsakdo pravico, da je predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja ter zdravljenja, njihovih posledicah in učinkih. Ta dolžnost obsega tudi pojasnila o možnih tveganjih zdravljenja.

Privolitev bolnika v medicinski poseg mora biti resnična in svobodna, kar pomeni, da mora pacient razumeti svoj položaj, svoje stanje in možnosti zdravljenja. Pojasnilo mora biti prilagojeno bolniku in razumljivo glede na njegovo izobrazbo, inteligenco in predzgodovino bolezni. V primeru kršitve pojasnilne dolžnosti, tudi če je bil medicinski poseg izveden strokovno, lahko nastane odškodninska odgovornost.

V sodbi II Ips 72/2009 je Vrhovno sodišče poudarilo, da zdravnik ni dolžan poučiti o vseh možnih zapletih, temveč o bistvenih vprašanjih, ki pacientu omogočajo, da spozna pomen svoje privolitve. Bistveno je, da ga morebitne škodljive posledice ne presenetijo, ker z njimi ni računal. Vendar pa zdravstvena ustanova odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi morala pacienta opozoriti.

Posebni primeri v sodni praksi

Sodna praksa obravnava različne scenarije rizične nosečnosti, ki vodijo do odškodninskih sporov. Eden izmed takšnih primerov se nanaša na smrt otroka ali prekinitev nosečnosti. V VSL sklepu II Cp 2084/2014 je sodišče obravnavalo primer, kjer ni bilo jasno, ali je deklica umrla zaradi ravnanja toženke. Zastavilo se je vprašanje pravne razlike med prekinjeno nosečnostjo zaradi neustreznega razvoja ploda in smrtjo otroka zaradi nerazvitih življenjskih funkcij.

Pomemben vidik je tudi večplodna nosečnost in zapleti, povezani z odmrtjem enega od plodov. V VSL sodbi II Cp 397/2016 je sodišče presojalo, ali je bila toženka seznanjena s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda. Izvedenka je ugotovila, da odmrtje enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni povečalo možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu in da prirojenih anomalij pred porodom ni bilo mogoče ugotoviti.

V tem primeru je bilo poudarjeno, da nestrinjanje stranke z izvedeniškim mnenjem ni samoumeven razlog za postavitev novega izvedenca. V VSL sklepu II Cp 2084/2014 je bilo tudi poudarjeno reševanje ugovora zastaranja in ugotavljanje, ali je bila škoda pravno priznana.

Invalidnost, nezmožnost za delo in odgovornost

V primerih, ko rizična nosečnost ali njene posledice vodijo do dolgotrajnih zdravstvenih težav, se lahko odprejo vprašanja glede invalidnosti in nezmožnosti za delo. Sodna praksa obravnava primere, kjer je bila ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi psihičnih težav, ki so omejile delazmožnost posameznika. V teh primerih je sodišče presodilo, da je posameznik zmožen za delo s krajšim delovnim časom in z omejitvami (VDSS sodba Psp 567/2014, VDSS sodba Psp 536/2014).

Ključno je razlikovati med spremembami v stanju invalidnosti in novimi poslabšanji. Če je pri posamezniku že ugotovljena invalidnost ali telesna okvara, je za priznanje novih ali višjih pravic odločilno, ali je prišlo do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Če do poslabšanja ni prišlo, tožbeni zahtevek za priznanje višjega odstotka telesne okvare ali višje invalidnine ni utemeljen (VDSS sodba Psp 602/2014). V primeru dodatnega poslabšanja po izdaji dokončne odločbe, ima posameznik možnost začeti nov postopek za priznanje pravice (VDSS sodba Psp 649/2014).

Odgovornost zdravstvene ustanove in zastaranje terjatev

Odgovornost zdravstvene ustanove za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci, je pogosto predmet sodnih sporov. V primeru medicinske napake je podana krivdna odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (Sodba II Ips 656/2008). Vendar pa je treba poudariti, da medicinska doktrina ni pravo, in čeprav se sodišče pri presoji strokovne napake opira na mnenja izvedencev, mora končno odločitev sprejeti samo na podlagi pravnih pravil.

Prav tako je pomembno razlikovati med strokovno napako in zapletom pri zdravljenju. Kot je bilo že omenjeno, zaplet, ki nastane kljub strokovno neoporečnemu ravnanju, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost. Vendar pa je v primeru zapleta, ki je posledica opustitve pojasnilne dolžnosti, odgovornost lahko podana (VSL sodba II Cp 1628/2015).

Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov je omejeno s zastaranjem. Po Obligacijskem zakoniku (OZ) zastara odškodninska terjatev v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok). V primerih rizične nosečnosti in domnevnih medicinskih napak je ključno ugotoviti natančen trenutek, ko je oškodovanec (ali njegovi zakoniti zastopniki) izvedel za možnost strokovne napake ali škodnega dogodka. Sodišče mora pri odločanju o ugovoru zastaranja natančno ugotoviti ta dejstva, saj napačna presoja lahko privede do razveljavitve sodbe (VSL sodba II Cp 2084/2014).

Pomembne praktične usmeritve

1. Po nezaščitenem spolnem odnosu ukrepajte hitro in razmislite o nujni kontracepciji (tabletka po), najbolje v 72 urah.
2. Če ste noseči in imate vprašanja o varnosti spolnosti, se posvetujte z ginekologom, zlasti če gre za rizično nosečnost.
3. Shranite vsa zdravniška obvestila in dokumentacijo, saj so pomembni dokazi v primeru morebitnega pravnega spora.
4. Če menite, da je prišlo do medicinske napake, poiščite pravni nasvet in dokumentirajte čas, ko ste izvedeli za škodo, zaradi zastaranja terjatev.
5. Zdravniki morajo spoštovati pojasnilno dolžnost in zagotoviti, da je privolitev pacienta resnična in svobodna.

tags: #nezasciten #spolni #odnos #privolitev #v #nosecnost