Lahko se zgodi, da je nosečnost poleg veselja in pričakovanj tudi obdobje močnih čustev, tesnobe ali ponovne pojavitve dolgotrajnejših psihičnih težav, kot so panični napadi, anksioznost ali depresija. V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja: ali lahko nosečnica dobi bolniško zaradi psihičnih težav, kdo jo lahko napoti na bolniško, kako poteka komisija in kakšne so možnosti zdravljenja ter podpora za mater in otroka?
Kaj se dogaja v praksi: primer osebne izkušnje
Pred kakimi sedmimi leti sem imela hude panične napade, en mesec nisem šla iz hiše. Hodila sem na posvetovanja k zdaj že pokojnemu Marušiču in kasneje k Rebolju, ker mi je bil bližje. Vse je bilo OK, dokler nisem nastopila te službe. Nisem potrebovala tablet, ne nič. Na začetku je bilo vse super, ko sem povedala da sem zanosila, sicer nepričakovano so se spremenili v katastrofo. Ne morem povedati koliko teptanja, psihološkega zastraševanja sem deležna vsak dan. Zadeve so prišle tako daleč, da sem morala aktivirati odvetnike in po vsej verjetnosti kmalu tudi kriminaliste. Seveda kot strela z jasnega prvi hudi panični napad. Spet...po tolikem času
Sem se pa resno zbala za otroka, kako on doživlja te napade. Sem šla k ginekologinji ji povedala zadevo, je samo poslušala srce od otročka in rekla v redu je. Bolniške mi pa ni dala, ker to ni njena domena. Jaz osebno bruham vsako jutro preden grem v službo, ne zdržim. Ne vem, mi lahko da osebna zdravnica bolniško? Do porodniške imam še tri mesece in si res ne želim nazaj, ker si ne želim prezgodnjega poroda. Vse formalnosti v primeru odpustitve bodo urejali odvetniki, jaz si sedaj samo želim mirno okolje, da se sestavim nazaj.
Kdo lahko napiše bolniško in kako?
- Ginekologinja lahko, po mnenju nekaterih, predlaga bolniško z obrazložitvijo, da stres slabo vpliva na nosečnico in otroka, vendar v praksi pogosto ne izda bolniške, ker to ni v njeni neposredni pristojnosti.
- Psihiater lahko napiše mnenje, na podlagi katerega splošni zdravnik napiše bolniško. Če gre za duševne motnje, so bolniške prav tako upravičene kot drugod.
- Osebna zdravnica lahko izda bolniško (za krajše obdobje), v primeru daljših bolniških pa pogosto sledi komisija, ki odloča o upravičenosti nadometka in trajanju odsotnosti z dela.
Praktične izkušnje glede komisije in dokumentacije
Bolniška ki traja več kot mesec dni po moji izkušnji izpred let zahteva komisijo. Če gre za nosečnost (pri meni je šlo) mi niti ni bilo potrebno osebno hodit nikamor. So vse uredili po papirologiji ...
Ko je Rebolj napisal svoje mnenje in svetoval VSAJ še dva meseca staleža, je popustila in dala na komisijo. No pa je komisija zavrnila. Baje depresija in izgorelost nista dovolj, da si na bolniški. Sploh ne štekam več.
Predlagajo tudi naslednje praktične pristope, če je komisija zavrnila daljše odsotnosti: poskušaj dogovoriti s tvojo osebno zdravnico, da ti ona da bolniško za mesec dni, nato vzameš dan ali dva dopusta in potem ti da spet ona bolniško... več pa tudi ne bo treba.
Prepoznavanje duševnih stisk v nosečnosti
Nosečnost, porod in materinstvo so del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi. Nekatere stiske so zgolj prehodne, v nekaterih primerih pa gre za večje spremembe razpoloženja in počutja, ko oseba potrebuje podporo in pomoč pri razreševanju le-teh. Pomembno je, koliko časa so prisotni znaki in kako intenzivni so.
Znaki depresije in anksioznosti
- Dolgotrajna žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, zmanjšana energija, spremembe teka in spanja.
- Nenehne skrbi, panični napadi, telesni simptomi tesnobe (mravljinčenje, oteženo dihanje, pospešen srčni utrip).
- Občutki nemoči, krivde, brezupa, misli na samopoškodovanje ali oškodovanje otroka - takšni znaki zahtevajo nujno strokovno pomoč.
- Pri nekaterih ženskah je depresija prisotna že pred nosečnostjo, pri drugih se pojavi v nosečnosti ali po porodu.
Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 15 do 20 % nosečnic. Če je več naštetih znakov prisotnih večino dneva in to traja vsaj dva tedna zapored, posumimo, da gre za depresijo. V takšnem primeru je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč.
Kaj lahko stori nosečnica, partner in bližnji?
Pomembno vlogo pri prepoznavanju znakov in predvsem pri pomoči novopečeni mami igrajo tudi svojci. Vsaka mama bo vesela pomoči, ki jo bo vsaj za nekaj trenutkov razbremenila, si odpočila in se sprostila. Ponudite torej svojo pomoč in povprašajte novopečeno mamico, kaj lahko storite, da ji bo res koristilo.
Ukrepi, ki pomagajo ohranjati ali izboljšati duševno zdravje: telesna vadba, primerna prehrana, dovolj spanja, druženje z ljudmi, preživljanje časa v naravi, meditacija in sprostitvene tehnike. Pisanje dnevnika lahko pomaga izraziti skrbi in misli. Praktična pomoč: soseda s kosilom, dedek, ki odpelje otroka na sprehod, nudenje varstva ali kakšne domače naloge.
Zdravljenje in strokovna pomoč
Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Nekaterim je ob tem v pomoč tudi sodelovanje v podporni skupini s strokovnim vodstvom, v katerih se srečujejo ženske s podobnimi težavami.
Ponudniki pomoči: izbrani zdravnik, klinični psiholog, psihiatrična ambulanta, urgentno psihiatrično posvetovalno mesto. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje so na voljo gradiva in anonimni presejalni vprašalniki (EPDS) ter seznam virov strokovne pomoči.
Pregnancy Related Depression | This Morning
Farmakološko zdravljenje med nosečnostjo
Ponavadi se antidepresivi med nosečnostjo jemljejo takrat, kadar je korist za mamico večja od tveganja za otroka. Poznam nekaj nosečnic, ki so jemale AD in rodile vesele in zdrave otročičke! Odločitev o uporabi zdravil mora biti individualna in temelji na tehtanju koristi in tveganj ter na posvetu s psihiaterjem in ginekologom.
Komisije, trajanje bolniške in pravne možnosti
Bolniška, ki traja več kot mesec dni, pogosto sproži postopek komisije. Če gre za nosečnost, se lahko marsikaj uredi tudi “po papirologiji”, brez osebne prisotnosti. Če komisija zavrne, obstajajo praktične poti: ponovno posvetovanje z ginekologom in osebno zdravnico, dodatna mnenja psihiatra ali terapevta, možnost pravne pomoči in prijava mobinga na delovnem mestu. V opisani izkušnji so bile zaradi delovnih razmer aktivirane tudi odvetniške storitve in po potrebi kriminalistična prijava.
Preprečevanje in skrb za duševno zdravje v obporodnem obdobju
Pomembno je ozaveščanje, zgodnje prepoznavanje simptomov in iskanje pomoči. Če obporodne stiske ne zdravimo, lahko trajajo mesece ali se ponavljajo še vrsto let in negativno vplivajo tudi na razvoj otroka. Zato so psihoedukacija, vključenost družine, psihoterapija, in po potrebi farmakoterapija, ključni elementi zdravljenja.
Viri in orodja
- Na spletni strani NIJZ so gradiva: Depresija v nosečnosti in po porodu, Viri pomoči za nosečnice in mlade mamice, ter anonimni vprašalnik EPDS.
- V primeru nuje poiščite urgentno psihiatrično pomoč ali kontaktirajte izbranega zdravnika.
- Meditacija in aplikacije za sproščanje (npr. INSIGHT TIMER) kot dopolnilo družinske in strokovne podpore.
Priporočila za nosečnico, ki doživlja panične napade ali depresijo
- Poiščite strokovno oceno (psihiater, klinični psiholog ali izbrani zdravnik) za jasno diagnozo in mnenje.
- Če imate že obstoječe terapevtske izkušnje (npr. s specialistom Reboljem), pridobite pisno mnenje, ki ga lahko predložite osebni zdravnici ali komisiji.
- Razmislite o kombinaciji psihoterapije in, če je potrebno, farmakoterapije - odločitev sprejmite v soglasju s strokovnjaki.
- Osvobodite si podporni krog: partner, družina, prijatelji, praktična pomoč v domu.
- Prijavite mobing ali zlorabo na delovnem mestu - pogosto je to ključno za ureditev varnega okolja in pravic.
- Vztrajajte pri iskanju bolniške, če je vaše stanje resno: psihiatrično mnenje pogosto pomaga pri izdanju bolniške preko izbranega zdravnika.
Kako lahko bližnji konkretno pomagajo že danes
- Pogovorite se brez obsojanja, ponudite praktično pomoč (obrok, varstvo, sprehod).
- Pomagajte urediti obiske pri strokovnjakih in spremljajte osebo, če se teži k paničnim napadom.
- Spodbujajte k rednemu gibanju, spanju, zdravemu prehranjevanju in prekinjanju negativnih vzorcev (npr. izolacija).
- Če zaznate misli o samopoškodovanju ali oškodovanju otroka, poiščite nujno strokovno pomoč.
Pomembno sporočilo
Stiske v nosečnosti in po porodu so pogoste in zdravljive. Ni potrebno trpeti v tišini. Poiščite strokovno pomoč, pridobite mnenja, uporabite pravne vire, če ste tarča mobinga, in aktivno vključite bližnje. S pravočasnim ukrepanjem in ustrezno podporo si lahko zagotovite varnejšo nosečnost in boljši začetek materinstva.