Pravilno nošenje dojenčka po rokah

Si vsaj enkrat slišala, da boš svojega dojenčka s pretiranim nošenjem razvadila? Da ga imaš preveč po rokah? Takšne pripombe znajo včasih priti pod kožo staršev, še posebej na začetku, ko se privajaš na novega člana, nove vloge, ko si pod vplivom hormonov in skrbi. Nihče ne želi imeti razvajenega otroka, zato se lahko znajdemo v dvomih, kako odreagirati.

Študije kažejo, da je nošenje za dojenčka pomembno in vpliva na njegov razvoj. Preko stika in dotika dejansko vplivamo na del možganov, ki je potreben za učenje in socialno čustvene povezave. Nošenje dojenčka spodbuja optimalni razvoj malih možganov. Dotik je za dojenčke prvi občutek, ki se razvije pred sluhom in vidom, zato je pomemben v zgodnjem otroštvu.

Zakaj dojenčka nosimo: razvojne in čustvene koristi

Tvoj dojenček potrebuje vso skrb in pozornost, ki mu jo lahko daš. Dojenčki niso odrasli ljudje, oziroma niso dovolj pametni, da bi bili razvajeni. Razvajeni otroci, so tisti, ki naj bi se naučili uporabljati negativno vedenje, da bi dobili tisto, kar želijo. Tvoj dojenček je premlad, da bi namerno manipuliral s teboj. Njegov jok je njegovo komuniciranje s teboj. Njegov jok ti sporoča o njegovih potrebah - je utrujen, ima polno plenico, je lačen, ga nekaj boli, ali pa potrebuje stik s teboj oziroma z očetom. S tem ko se odzoveš na jok svojega dojenčka, mu gradiš občutek samozavesti in samozaupanja. Dojenčku spodbudiš zaupanje v lastno sposobnost komuniciranja s teboj, da zna povedati kaj potrebuje.

Prisotnost dojenčka v tesni bližini starša (kot nošenje zagotovo je) ima številne prednosti ne le za dojenčka, ampak tudi za starša. Stik kože na kožo ima nedvomne prednosti že neposredno po porodu in prakticirati bi ga morali predvsem pri predčasno rojenih otrocih. Telesna bližina pomaga regulirati dojenčkov srčni utrip in njegovo dihanje, ko je kot novorojenček povsem odvisen od intenzivne nege staršev.

Ni univerzalnega pravila - poslušaj svoj instinkt

Univerzalnega pravila koliko in kdaj dojenčka nositi, ni. Poslušaj svoj instinkt, svoj notranji glas, ki ti pravi, da boš svojega dojenčka dvignila in potolažila in crkljala, ko bo jokal. Dojenčki se, do prvega leta starosti, ne morejo razvaditi. Če dojenčka pravilno nosiš in se odzivaš na njegove potrebe, gradiš občutek varnosti, bližine in zaupanja.

Anatomija pravilnega držanja (0-3 mesece)

Pravilno držanje dojenčka v prvih mesecih življenja je ključno za njegov razvoj, še posebej glede podpore glavi in simetričnega razvoja telesa. Kot poudarja Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath), je pri vseh položajih pomembno, da dojenčka podpiramo v najširšem delu glave in da menjavamo strani, s katerimi ga držimo. To otroku omogoča, da dobi občutek obeh svojih strani telesa.

Pravilno držanje dojenčka v naročju

Ko dvignemo dojenčka v naročje z boka, ga moramo pravilno namestiti. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa. Njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. To roko rahlo potegnemo navzgor in navzven, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka nudi oporo glavi. Pomembno je, da te roke ne držimo za roke ali noge, temveč da je komolec oziroma opora naše roke na najširšem delu glave. Nikakor ne smemo podpirati glave v predelu vratu, saj to avtomatsko povzroči, da dojenček spusti glavo nazaj. Obe roki morata biti usmerjeni naprej; ne smemo dovoliti, da bi dojenček puščal roko zadaj, saj lahko ponavljajoče se nepravilno držanje poveča asimetrijo ali neskladnost njegovega telesa.

Spodnjo roko, s katero držimo oporo za medenico, moramo skrčiti tako, da so nogice pokrčene vsaj za 90 stopinj. S tem ustvarimo položaj stolčka, ki omogoča, da je dojenček čim bolj aktiven v predelu trebuha in lažje kontrolira glavo.

Položaj na boku

Iz položaja v naročju lahko dojenčka obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki. Z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko pa damo med nogi naprej na bok njegovega telesa. Ko ga enkrat držimo, ga obrnemo na bok, tako da je njegov hrbet ob našem trupu. V tem položaju je ponovno ključno, da podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne pada navzdol ali nazaj. Pomembno je tudi, da je zgornja noga pokrčena. To dosežemo tako, da svoje komolce potisnemo naprej. Dojenčka delno podpiramo na boku in delno na trebuhu ter ga lahko čvrsto pritisnemo ob svoje telo, da njegovo težo lažje nosimo. Obe roki morata biti obrnjeni naprej; ne smemo dovoliti, da bi spodnja roka ostajala zadaj pod našimi rokami.

Obračanje v trebušni položaj

Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj. Primemo njegovo zgornjo rokico za zgornji del roke in jo skušamo obrniti tako, da je dlan čim bolj obrnjena proti njegovemu obrazu. Njegovo roko rahlo potegnemo naprej, spodnjo roko pa počasi premikamo na trebuh. S tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrnjeni naprej čez našo roko, s spodnjo roko pa mu dajemo oporo na trebuhu. Ne smemo dovoliti, da bi roka ob našem telesu ostala dol, saj se dojenček v tem primeru nasloni na obraz in iztegne glavo nazaj. Obe roki morata biti čez našo roko, kar dojenčku omogoča dodaten prostor med roko in njegovim obrazom.

Naslonjen na svoje telo

Dojenčka lahko nosimo tudi tako, da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček že vsaj malo obvladovati svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki, medtem ko ga z drugo roko držimo za stegni oziroma za kolk. Ponovno je pomembno, da ga ne samo držimo, ampak da ga rahlo potegnemo navzgor in navzven. S tem ohranjamo aktivnost v njegovem trupu, obe roki pa morata biti obrnjeni naprej. Pomembno je, da je teža dojenčka na spodnji roki; zgornja roka je le dodatna opora, kot nekakšna ograjica. Če bi spustili spodnjo roko, bi noge iztegnili in vso težo prenesli na zgornjo roko, kar ni dobro za dojenčka, saj mu s tem odvzamemo aktivnost. Zato noge ostanejo pokrčene, vsaj za 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice visijo čez naše roke, rokici pa sta obrnjeni naprej.

Izmenjavanje strani: ključ do simetričnega razvoja

V vsakem primeru, pri držanju, dvigovanju v naročje ali hranjenju, moramo biti pozorni na to, da dojenčka držimo enkrat na eni, drugič na drugi strani. Nikakor se ne smemo navaditi samo na eno stran, ki je nam lažja, še manj pa na tisto, ki je lažja dojenčku. Z izmenjavanjem strani svojih rok skušamo dojenčku dati občutek enakosti obeh strani. Če dojenčka držimo v določenem položaju, ga lahko povsem enostavno obrnemo tudi na drugo stran. Pomembno je, da primemo rokico dojenčka, ki je ob našem telesu, tako da je dlan obrnjena proti njegovemu obrazu. Nato z obema rokama naenkrat, obrnemo dojenčka okoli svojega telesa na drugo stran. Preprimemo roki. Druga roka sedaj podpira medenico in glavo.

Baby handling: širši koncept pravilnega ravnanja

Beseda "baby handling" se pogosto nanaša na rokovanje z dojenčkom, kar pa je le del širšega koncepta, ki zajema celostno in premišljeno ravnanje z malčkom. Baby handling ni zgolj skupek navodil za uporabo dojenčka, temveč pomeni humano in prijazno ravnanje z otrokom. Vsak otrok je individualen, zato se tudi baby handling razlikuje od otroka do otroka. Ključno je, da starši poznajo svojega otroka, ga opazujejo in spremljajo njegov razvoj. Osnovne položaje je treba prilagoditi otrokovim potrebam. Pomembna je tudi drža in aktivnost staršev. Če se starš drži aktivno in pokončno, bo to začutil tudi otrok in bo sam bolj aktivno vzdrževal svojo držo.

Uporaba nosilk: ergonomija na prvem mestu

V zadnjih letih je uporaba nosilk za dojenčke izjemno narasla. Vendar pa je ključnega pomena, da izberemo ustrezno nosilko in jo uporabljamo pravilno. Nosilka mora otroka vedno podpirati tako, da sta obe stegni podprti do kolen, pri čemer naj bo ritka nižje od kolen. V nosilkah, ki podpirajo samo ritko ali medenico, prihaja do pritiska na otrokove nogice, kar lahko ovira pretok krvi. Hrbtenica mora biti ukrivljena v črko C, otrok pa nameščen dovolj tesno ob telesu in dovolj visoko, da ga starš lahko poljubi na čelo.

Pomembno je, da se izogibamo nošenju otroka s pogledom naprej, saj je to za otroka škodljivo in fizično naporno. V tem položaju otroku noge bingljajo navzdol, sam pa je v nenaravnem položaju, nagnjen naprej brez opore zadaj in spredaj. V takem položaju je otrok brez opore za glavo, čuti močnejši pritisk na mednožje, hrbtenica pa je v neustreznem položaju.

Kateri tipi nosilk in kdaj jih uporabljamo

Med ergonomsko ustreznimi pripomočki za novorojenčke lahko izbiramo med tkanimi trakovi, elastičnimi trakovi in strukturiranimi nosilkami z vstavekom za novorojenčke. Za manjše dojenčke so primernejše mehke rute (elastični trakovi), ki se ovijejo okoli telesa, za večje dojenčke pa so primernejše tkane rute ali strukturirane nosilke. Svetovalke za nošenje lahko pomagajo pri izbiri in pravilni uporabi nosilk.

Mehka ruta je v osnovi dolg kos blaga, ki je proizveden iz mešanice bombaža in elastana in ji pravimo tudi elastični trak za nošenje. Ta mehka ruta se nosi tako, da jo ovijete okoli svojega telesa in nato vanjo namestite dojenčka. Glede na tip blaga je ta način primeren predvsem za manjše dojenčke. Tkana ruta (kot že samo ime napoveduje) je proizvedena iz drugačnega materiala. Ta je debelejši in strukturiran, kar staršem omogoča udobnejše nošenje večjih dojenčkov in malčkov. Nosilka Mei Tai je v osnovi hibrid med klasičnim trakom za nošenje in trdno nosilko. Ergonomske nosilke so izjemno priročne, dojenčka lahko vanje preprosto namestite in zapnete.

Pravila varnega nošenja (metoda T.I.C.K.S.)

1. T (tight) - tesno: Dojenček mora biti v nosilki vzravnan in trdno nameščen/zavit, da se ne nagiba v strani in mu glavica nevarno ne pada levo in desno.
2. I (in view at all times) - imeti vedno na očeh: Dojenčkov obrazek mora biti vedno viden.
3. K (keep chin off chest) - kontrola brade in prsi: Med brado in otrokovimi prsmi mora biti prostor po širini za vsak dva prsta.
4. C (supported back) - stalno podprt hrbet v nosilki: v navpičnem položaju mora biti dojenček udobno oprt ob nosačevo telo.
5. S (close enough to kiss) - dovolj visoko in blizu: Nosilka naj bo nameščena tako, da otrokova glava doseže približno višino, kjer ga lahko starš poljubi na čelo.

Pravilni položaji skozi razvojna obdobja

Novorojenčki (0-3 mesece): V tem obdobju mora dojenček v naročju LEŽATI. Ena roka mora biti pod otrokom, podpirati hrbet in glavo, ki ne sme zdrkniti vznak. Bradica naj se rahlo naslanja na prsi, roki pa naj ne visitata navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki. V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na prsi. Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da ni preveč pokrčen ali sključen.

3-7 mesecev: Ko otrok glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem), ga smemo nositi pokonci, vendar ga še vedno moramo podpirati v trupu. Z eno roko ga naslonimo nase, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu.

Po 7. mesecu: Ko otrok že obvlada glavo in trup, ga lahko nosimo v pokončnem položaju, tako da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti.

Nošenje naprej (obrnjen naprej) - previdnostni ukrepi

Ko gre za razvoj otroka, starši pogosto opazijo, da otrok v starosti 5 ali 6 mesecev postaja zainteresiran za odkrivanje okolja in zahteva, da se ga nosi obrnjenega proti svetu. Otroka ni treba povsem prikrajšati za to vrsto nošenja, vendar je pomembno vedeti, katere previdnostne ukrepe uporabiti: otrok, katerega nosite obrnjenega naprej, bi moral imeti več kot 5 mesecev in manj kot eno leto (6,4 - 10 kg) ter mora dobro nadzorovati glavo, vrat in zgornji dela trupa. Nošenje s sprednje strani, ko je otrok obrnjen naprej, je treba prakticirati kratkoročno, tako da ne pride do prekomerne senzorične stimulacije. Tudi ta položaj se ne bi smel uporabljati, če je otrok utrujen in če lahko zaspi.

Dojenčki lahko zlahka postanejo preveč stimulirani in preobremenjeni s stimulansi med nošenjem obrnjeni naprej. Če vaš otrok postane vznemirjen ali nervozen, priporočamo, da ga obrnete v položaj navznoter, na hrbet ali kolk. Prav tako upoštevajte znake, ki kažejo, da je vaš otrok preveč vključen in ali vsrkava okolje, brez možnosti, da bi se ločil od njega. Pogosto je to znak, da se dojenček čuti negotovo, zato moramo nenehno spremljati situacijo in ne samo obrniti dojenčka naprej in mu zagotoviti podporo v obliki nagibanja k staršem.

Položaj žabjih nog in skrb za kolke

Najboljši položaj za spodbujanje zdravega razvoja hrbtenice in kolkov je širjenje čokatega položaja ali “položaj žabjih nog”. Pravzaprav je to položaj, v katerega se dojenčki s podporo postavijo, ko so diagnosticirani s kolčno displazijo, saj ta položaj spodbuja optimalno rast kolčnih sklepov. Če bi bila vsa teža otroka postavljena na dimljah, in bi se noge pustile v položaju naravnost navzdol, to preprosto ne bi bilo optimalno z vidika fiziološkega razvoja. Zato priporočamo, da se otrok nosi s sprednje strani navzven samo, ko je nosilka popolnoma v sedečem položaju ali v čepečem položaju.

Praktični nasveti za starše

• Opazujte svojega otroka in uskladite položaj nošenja z razvojno fazo otroka.
• Pri vseh prijemih podpirajte glavo v najširšem delu in menjajte strani, da dojenček dobi občutek obeh strani.
• Za začetnike so primerne mehke rute; za večje dojenčke so primerne tkane rute ali strukturirane nosilke.
• Nošenje v nosilki ali ruti poenostavlja dojenje in omogoča proste roke za druge opravke.
• Izogibajte se dolgoročnemu nošenju naprej obrnjenega otroka in spremljajte znake preobremenitve.

Razbijanje mitov

Pogosta skrb staršev je, da bo otrok, če ga bodo preveč nosili, postal "razvajen". Kot smo že omenili, dojenčki do prvega leta starosti ne morejo biti razvajeni v smislu manipulacije. Njihov jok je klic po pomoči in bližini. Odzivanje na ta klic gradi zaupanje. Tudi ideja, da se mora otrok čez dan navaditi spati na svetlem in v hrupu, je zmotna. Kot tudi odrasli, tudi dojenčki potrebujejo mirno okolje za počitek. Če otrok joka, ko ga odložimo v ležalnik, je to znak, da potrebuje bližino in varnost.

Zakaj spremljati razvoj in prilagajati nošenje

Ko dojenčka pravilno držite, dejansko pošiljate informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko jih bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti, jih bo ponovil, tako kot ste jih učili v prejšnjih mesecih. Ravnanje z dojenčkom je še posebej pomembno za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, pomembno pa je tudi, da starši zdravih otrok vedo, kako pravilno ravnati z dojenčkom.

Za mnoge starše je držanje dojenčka v naročju povsem nova izkušnja in potrebujejo čas, da se nanjo navadijo. Še posebej očetje znajo biti v strahu. Ne zamerite jim. Novorojenček je krhko malo bitje, ki se neverjetno hitro razvija.

Nasvet za izbiro nosilke in varno uporabo

Nosilka za nošenje dojenčka je kot npr. oblačilo: vsekakor jo je treba najprej pomeriti, da vidimo, ali dojenčka lepo objame in ga dobro podpira, udobna pa mora biti tudi nosaču. Vedno se prepričajte, da imate pregled nad dojenčkovim obrazom, predvsem do njegovega 4. meseca. Za nošenje dojenčka, ki gleda naprej so bolj primerne ergonomske nosilke, zasnovane posebno za t.i. starejše dojenčke. Starejše dojenčke in malčke lahko nosite tudi na hrbtu. Najprimernejša je ergonomska nosilka, ki vam omogoča, da vanjo na boku namestite dojenčka in ga pazljivo prenesete na svoj hrbet.

Pravilno nošenje dojenčka je več kot le praktičen način prenašanja otroka - je temelj za njegov zdrav razvoj, ustvarja globoko čustveno vez med staršem in malčkom ter nudi občutek varnosti in topline. Z razumevanjem potreb dojenčka, pravilno tehniko držanja, uporabo ergonomskih pripomočkov in razbijanjem mitov lahko starši zagotovijo najboljše možno okolje za rast in razvoj svojega otroka.

tags: #nosenje #dojencka #po #rokah