Odstotek bolniške odsotnosti v nosečnosti

Bolniški stalež je ena izmed najpogostejših oblik začasne odsotnosti z dela, ki ima pomembne posledice tako za delavca kot za delodajalca. V praksi pa se pogosto pojavljajo vprašanja glede trajanja, upravičenosti, izplačila nadomestil in vpliva odsotnosti na druge pravice iz delovnega razmerja - na primer na dopust, poskusno dobo ali letni razgovor.

Kaj je bolniški stalež in kako se uredi

Bolniški stalež pomeni, da je delavec zaradi bolezni, poškodbe ali druge zdravstvene okoliščine začasno nezmožen za delo, kar ugotovi izbrani osebni zdravnik. Le-ta izda bolniški list, ki predstavlja uradno potrdilo o začasni zadržanosti od dela. Delavec mora delodajalca nemudoma obvestiti o nastopu bolniškega staleža, najkasneje pa v treh delovnih dneh od nastanka razlogov za odsotnost (ZDR-1, 110. člen).

Delodajalec je dolžan voditi evidenco o delovnem času, vključno z odsotnostmi z dela. Da bolniška odsotnost ne šteje za delo, zato se ne upošteva pri nekaterih drugih pravicah (npr. v poskusni dobi ali pri izračunu sorazmernega dela letnega dopusta - 162. člen). Varstvo delavca v času odsotnosti: delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času upravičene odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, razen v primeru izjem (npr. postopka prenehanja dejavnosti) - 89. člen.

Trajanje in kritični roki

Do 30 delovnih dni bolniške odsotnosti nadomestilo plače krije delodajalec, in sicer najmanj v višini 80 % osnove (137. člen). Nekaj časa je bila bolniška odsotnost v breme delodajalca skrajšana na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela v primeru bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, zdaj pa znova velja ureditev, da to obdobje znaša 30 dni, vendar največ 80 dni v koledarskem letu. Samostojni podjetniki in samozaposleni v kulturi nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti do 30 dni. Nadomestilo za bolniško odsotnost je v primeru poškodbe pri delu v breme delodajalca do 30 dni.

Če je zaposleni odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Komisija zaposlenemu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. Imenovani zdravnik ZZZS odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika, in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe.

Nadomestilo za bolniško: osnova in odmerni odstotki

Kaj je osnova? To je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila. Gre za plačo oz. nadomestila plače, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna odsotnost od dela oz. za povprečno osnovo za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela. Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, v kolikor bi delal oz. od osnove, po kateri je v času bolniške odsotnosti od dela zavarovan. Nadomestilo pa tudi ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo (ZMinP). Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, pa je najnižje nadomestilo za bolniško določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan.

Na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS) najdemo tabelo o razlogih za zadržanost od dela in odmernih odstotkih. Poglejmo, koliko znaša nadomestilo za bolniško za različne razloge (do 90 dni zadržanosti in nad 90 dni):

Podrobnosti o negi otroka

Eden od staršev ima pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec ali izvenzakonski partner, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti iz službe. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja torej določajo, da nego otroku primarno zagotovi tisti od staršev, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotovi nego brez zadržanosti od dela. Le v primeru, če ni mogoče - na primer, ko je eden od staršev bolan in sam na bolniški - lahko nego otroku zagotovi drugi od staršev, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Nadomestilo za nego pripada staršem do polnoletnosti otroka. Za ugotavljanje upravičenosti do nege prvih sedem oziroma 15 delovnih dni je pristojen pediater, pri čemer mora ugotoviti, ali lahko nego zagotovi drugi od staršev brez zadržanosti iz službe. Pri zagotavljanju nege za otroka sta enakopravna, kar pomeni, da ima pravico do nege tako oče kot mati. Ne moreta pa biti zaradi nege otroka oba starša istočasno odsotna z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Hospitalizacija otroka, sobivanje in plačila

Starši imajo sicer pravico biti ob otroku, ko je v bolnišnici, vendar samo do dopolnjenega petega leta starosti. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se krije le strošek bivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku, ampak torej samo do njegove starosti pet let; krijejo se stroški nastanitve in prehrane. Nega oziroma nadomestilo plače pa slovenskim staršem ne pripada, kar že vrsto let sproža velike polemike. "Otroku, ki je hospitaliziran, nego zagotovi izvajalec zdravstvene dejavnosti. Zato staršem nadomestilo plače za nego ne pripada, ko je otrok hospitaliziran," so razložili na ZZZS.

Čeprav praviloma ne pripada nega otroka v bolnišnici, pa so izjeme. Nadomestilo plače lahko starši dobijo, če gre za usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu. Za pridobitev pravice je potrebna odločba imenovanega zdravnika ZZZS. Nadomestilo plače lahko starši dobijo tudi ob hospitalizaciji otroka, ki ima težko možgansko okvaro, rakavo obolenje ali druga posebno huda poslabšanja zdravstvenega stanja, in sicer na predlog strokovnega kolegija Pediatrične klinike v Ljubljani.

Elektronsko potrdilo o zadržanosti od dela (eBOL)

Od 1. januarja 2020 imamo v Sloveniji možnost izdaje elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL). Zdravniki ga sproti zapišejo v informacijski sistem ZZZS, kjer lahko delodajalci z digitalnim potrdilom dostopajo do njega preko sistema SPOT (e-VEM). Zavarovanke in zavarovanci lahko prenesemo eBOL na svoj računalnik ‒ na primer za potrebe uveljavljanja pravic na drugih področjih (nezgodno zavarovanje, inšpekcijski postopki …). Za to potrebujemo neslužbeno digitalno potrdilo za fizične osebe enega od slovenskih izdajateljev ali digitalno potrdilo SIGOV-CA, ki ga prejmejo uslužbenci v državni upravi.

Če vsega tega nimamo, lahko eBOL prejmemo tudi na najbližji enoti ZZZS, na vpogled ali izpis, ali ga dobimo pri svojem delodajalcu. Kljub uvedbi eBOL moramo zavarovanci še vedno sami poskrbeti za vse spremembe v zvezi z bolniškim staležem. Tako moramo obvestiti svojega zdravnika o podaljšanju bolniškega staleža in dostaviti potrebno dokumentacijo, če z njo ne razpolaga osebni zdravnik.

Nadzor in omejitve med bolniško odsotnostjo

Nadzor nad tem, da med bolniško odsotnostjo ne kršimo zdravnikovih navodil, opravljajo laični kontrolorji, vendar le za čas, ko nadomestilo plače krijejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Nemalokrat pa se za nadzor nad delavkami in delavci odločijo tudi delodajalci, ki v ta namen najemajo zasebne detektive. Detektiv na podlagi pooblastil delodajalca od osebnega zdravnika pridobi bolniški list in ima tako vpogled v navodila in dovoljenja, ki jih imamo med bolniškim dopustom.

Med bolniškim staležem morate biti doma, razen če vam sprehode znotraj kraja ali zunaj kraja odredi vaš osebni zdravnik. Obstajajo tudi kontrole nosečnice, če je res doma. Če je ni (in ni upravičeno odsotna), lahko izgubi pravico do bolniške.

Bolniška pri nosečnosti - praksa in statistika

Višina nadomestila plače oziroma bolniške je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Slabost in drugi pričakovani nosečniški simptomi niso razlog za bolniško. Upoštevajo se plače, ki ste jih prejeli do datuma oddaje vloge za porodniški dopust (vlogo lahko oddate največ 60 dni pred PDP).

24,1 % nosečnic med nosečnostjo ni bila niti en dan na bolniški. Do 7 dni je bilo na bolniški 5,4 % nosečnic. Od 8 do 30 dni je bilo na bolniški 11,6 % nosečnic. Od 31 do 90 dni je bilo na bolniški 16,2 % nosečnic. In več kot 90 dni 40,6 % nosečnic. Če povzamem, nekaj manj kot polovica vseh nosečnic je bila v bolniški več kot 90 dni. Podatki se nanašajo na leto 2010.

Izkušnje in dileme nosečnic

V forumskih izmenjavah se pojavljajo različne situacije: nekateri so bili na bolniški od prvega dne nosečnosti, drugi delajo več tednov kljub težavam, nekateri so imeli bolniško zaradi hudih bolečin v hrbtenici od zgodnjih tednov, spet drugi so potrebovali mirovanje zaradi prekratkega materničnega vratu ali cerklaže. Primeri kažejo, da je v praksi veliko individualnih razlik in da komisije v nekaterih primerih zahtevajo dodatne kartone in izvide za podaljšanje statusa bolniške.

V praksi se pojavljajo tudi zlorabe bolniških odsotnosti, ki slabijo zaupanje v sistem, pa tudi težave delodajalcev in delavk glede vračanja na delo, prekinitve pogodb in podaljšanja odpovednih rokov. Bolniška odsotnost z dela ne vpliva kakorkoli na odpovedni rok oz. podaljšanje, če poda odpoved delavec. Odpovedni rok se podaljša, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, in sicer za čas bolniške oziroma najdalj za šest mesecev, če je delavka oz. delavec toliko časa po izteku odpovednega roka v bolniškem staležu.

Pravni in socialni vidiki ter prihodnje spremembe

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja primarno določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, natančneje pa na podlagi navedenega zakona Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje načrtuje tako imenovano zdravstveno reformo oziroma spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "V sklopu priprave novega zakona bo prišlo do dopolnitev pravice, ki danes predvideva sobivanje enega od staršev z otrokom, ko je hospitaliziran. In sicer bo temu staršu priznana pravica do bolniške odsotnosti," napovedujejo na zdravstvenem ministrstvu.

Nov predlog zakona uvaja novost, in sicer nadomestilo za sobivanje. Za ta primer je predviden odmerni odstotek 80-odstotkov od osnove, tako kot pri nadomestilu za nego ožjega družinskega člana. Na ZZZS ocenjujejo, da bi morebitna širitev pravice do nege tudi na primere, ko je otrok v bolnišnici, zahtevala tudi povečanje zdravstvenih izdatkov za okoli pet milijonov evrov letno.

Pomen preventive in medicine dela

Da ne bomo zboleli zaradi svojega dela in se na delu poškodovali, je potrebna zlasti preventiva. Da je treba »zdraviti« delovna mesta, da bodo na njih lahko ljudje delali čim dalj časa varno in zdravo, je že dolgo znano dejstvo. Problema se je po mnenju ZSSS treba lotiti s spremembo predpisov in povečanjem vloge medicine dela. Ta mora biti organizirana kot v vsakem trenutku dostopna in kakovostna javna služba.

Priporočila in sredstva za pomoč

Kontaktirajte pravne svetovalce za konkretne odgovore glede nadomestil, osnov in upravičenosti. Pri morebitnem podaljšanju bolniške ali sporu z komisijo je koristno imeti natančno medicinsko dokumentacijo in redno obveščati osebnega zdravnika. Zdravnik lahko izda navodila o režimu gibanja delavca v času odsotnosti, imenovani zdravnik ZZZS pa izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika.

tags: #procent #bolniske #v #nosecnosti