Pravice brezposelnih oseb do porodniškega nadomestila

Odločitev za otroka je povezana tudi z odgovornostjo, kako poskrbeti za varne socialno‑materialne okoliščine. Stiska brezposelnosti, negotovost samostojnih podjetnic, zaposlitev za določen čas, neplačevanje prispevkov za starševsko varstvo s strani delodajalca … zelo ohromi nosečnice, ki se znajdejo v teh razmerah. Državne institucije omogočajo socialne pravice, ki lahko vsaj delno olajšajo določeno stisko.

Ta članek podaja celovit pregled pravic, ki pripadajo bodočim in novopečenim staršem v Sloveniji, s poudarkom na različnih statusih in situacijah, posebej na položaju brezposelnih oseb in postopkih za uveljavljanje pravic (materinski dopust, starševski dopust, podaljšanje starševskega dopusta, pomoč ob rojstvu, starševski dodatek, denarno nadomestilo iz evidence brezposelnih ter drugi obvestilni in upravni postopki).

Kdo ima pravico do pomoči ob rojstvu in kdaj jo uveljavljati

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica se lahko uveljavlja že 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Pomoč znaša 441,60 EUR in je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravica se lahko uveljavlja z vlogo s pravicami ob rojstvu otroka ali z vlogo, s katero se uveljavlja pravica do starševskega dodatka. V roku 30 dni od rojstva otroka lahko mati ali oče uveljavljata pravico do otroškega dodatka.

Materinski dopust: začetki, trajanje in prenos pravice

Materinski dopust se uveljavlja 60 dni oziroma najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Nastopi se 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog ali ginekologinja. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je otrok nedonošenček (torej če je trajala nosečnost manj kot 260 dni).

Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati umre ali zapusti otroka ali na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke, kadar mati trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka. Oče ima pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot bi ga imela mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni (oče lahko nastopi materinski dopust šele ob rojstvu otroka). Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko otroka rodi mama, mlajša od 18 let, in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke. Druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati oziroma oče to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni. Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo in očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let, in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke.

Starševski dopust: razporeditev, prenos in posebnosti

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni starševskega dopusta pa je neprenosljivih (uporabi ga lahko samo oče otroka do najkasneje 8. leta starosti otroka). 100 dni starševskega dopusta lahko oče in mati torej preneseta drug na drugega. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Starša lahko izrabljata starševski dopust istočasno.

Pri prenosu starševskega dopusta je pomembno vedeti, da se preneseni obseg starševskega dopusta lahko izrabi največ dvakrat na leto, v obsegu najmanj 15 koledarskih dni skupaj. Prenos starševskega dopusta v trajanju največ 60 koledarskih dni lahko prenese mati ali oče in ga izrabi najkasneje do 8. leta otrokove starosti (preneseni dopust).

Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni, če poda pristojna zdravniška komisija pozitivno mnenje za podaljšanje. Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. leta starosti otroka.

Kdo ima pravico do materinskega nadomestila in kako se izračuna

Materinski dopust nastopi kot zaposlena za nedoločen čas ali za določen čas več kot 12 mesecev. Nadomestilo se izračuna na podlagi povprečja osebnih dohodkov v zadnjih 12 mesecih. To znaša 100 % osnove in se usklajuje z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. Poravnani morajo biti prispevki za starševsko varstvo. Kot zadnji mesec pri izračunu nadomestila se upošteva predpretekli mesec pred vložitvijo vloge. Primer: če ima mati predviden datum poroda konec meseca junija, poda vlogo na CSD v mesecu maju. Za izračun nadomestila se upoštevajo meseci od aprila preteklega leta do marca tekočega leta (obračun plač v teh mesecih).

Če nosečnica nastopi materinski dopust kot zaposlena - zaposlitev je trajala manj kot 12 mesecev - ali je vsaj en dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo (to pomeni, da je nosečnica v delovnem razmerju, samostojna podjetnica, kmečka zavarovanka, prejemnica nadomestila za brezposelnost na ZRSZ ali prejemnica nadomestila pri ZZZS po prenehanju delovnega razmerja), se za mesece, ko je bila zaposlena ali samozaposlena, upošteva osnova, od katere so plačani prispevki (bruto plača, bruto nadomestilo na ZRSZ ali ZZZS), za manjkajoče mesece pa se upošteva minimalna plača po zakonu o transferjih.

Brezposelne nosečnice: posebni pogoji in pravice

Če nosečnica prejema s strani Zavoda za zaposlovanje nadomestilo za brezposelnost in nastopi materinski dopust, ima enake pravice kot zaposlene. Za mesece, ko je prejemala nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, se upošteva za osnovo to nadomestilo, preostali čas pa se upošteva minimalna osnova po zakonu o transferjih.

Pravico do materinskega nadomestila brez dopusta pridobi kot brezposelna, če je bila v zadnjih treh letih zavarovana za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev (ni pomembno, da je zaposlitev trajala 12 mesecev skupaj, upoštevajo se tudi obdobja, če je bila prejemnica nadomestila za brezposelnost ali prejemnica nadomestila ZZZS po prenehanju delovnega razmerja). Nosečnici se za osnovo materinskega in starševskega nadomestila upošteva minimalna osnova po zakonu o transferjih. Minimalna osnova, ki znaša trenutno 815,03 EUR bruto, se zviša za 20 EUR bruto za vsak mesec, ko je bilo poravnano zavarovanje.

Nosečnice, ki v zadnjih treh letih niso bile zavarovane za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev in so danes še vedno brezposelne, so upravičene do starševskega dodatka. Starševski dodatek trenutno znaša 507,43 EUR mesečno. Pogoj je urejeno stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji ter da upravičenka dejansko biva v Republiki Sloveniji, prav tako novorojeni otrok.

Starševski dodatek kot »porodniška za brezposelne«

»Porodniška za brezposelne« je lahko starševski dodatek, za katerega zaprosijo starši, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do prejemanja starševskega nadomestila. Starševski dodatek ima mati pravico prejemati 77 dni od rojstva otroka, v kolikor imata ona in otrok v Sloveniji stalno prebivališče in tu tudi dejansko prebivata. Do prejemanja starševskega dodatka ima (pod enakimi pogoji kot mati) pravico tudi oče, če mati zapusti otroka oziroma je trajno ali začasno nesposobna za nego in varstvo otroka oziroma umre. Pravico do starševskega dodatka mora mati uveljavljati 30 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Višina starševskega dodatka je usklajena z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Denarno nadomestilo iz evidence brezposelnih (Zavod za zaposlovanje)

Za pridobitev pravic iz naslova brezposelnosti je obvezna prijava v evidenco brezposelnih pri Zavodu za zaposlovanje. Denarno nadomestilo uveljavljate z vlogo, ki jo lahko oddate po spletu, osebno ali po pošti že ob prijavi v evidenco brezposelnih. Denarnega nadomestila ne morete uveljavljati brez prijave v evidenco brezposelnih.

Denarno nadomestilo vam pripada v celoti z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se v 30 dneh po prenehanju zavarovanja prijavite pri Zavodu in oddate vlogo za uveljavitev nadomestila. Če oddate vlogo za nadomestilo po navedenem roku, se vam skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve.

Denarno nadomestilo odmerijo na podlagi povprečne mesečne bruto plače, ki ste jo prejemali v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti (mlajši od 30 let v zadnjih 5 mesecih). Če ste v zadnjih mesecih prejemali nadomestilo plače (bolniška, starševstvo, invalidnost), se upošteva obdobje, ko niste prejeli nadomestila plače. Podatke o plači Zavod pridobi po uradni dolžnosti pri FURS.

Trajanje in višina denarnega nadomestila

Trajanje pravice je odvisno od zavarovalne dobe:

• 2 meseca → če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• 3 mesece → če ste bili zavarovani od 10 mesecev do 5 let,
• 6 mesecev → če ste bili zavarovani od 5 do 15 let,
• 9 mesecev → če ste bili zavarovani od 15 do 25 let,
• 12 mesecev → če ste bili zavarovani več kot 25 let,
• 19 mesecev → če ste starejši od 53 let in ste bili zavarovani več kot 25 let,
• 25 mesecev → če ste starejši od 58 let in ste bili zavarovani več kot 28 let.

Prvi, drugi in tretji mesec: 80 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 130 % minimalne plače. V naslednjih obdobjih se odstotki znižajo (četrti do šesti mesec 60 % osnove, sedmi do deveti mesec 60 % osnove z drugačnimi omejitvami glede minimalne plače itd.). Denarno nadomestilo, odmerjeno za polni delovni čas, ne more biti nižje od 1.037,32 EUR bruto na mesec (70 % minimalne plače) in ne višje od 1.926,44 EUR bruto na mesec (130 % minimalne plače).

Posebne situacije: podaljšanje bolniške, prehod iz tujine, študij in samozaposlene

V določenih primerih, ko se zaposlitev izteče in bi sicer pripadalo nadomestilo na zavodu, lahko razmislite o podaljšanju bolniškega staleža. Če ste na bolniški, ko se vam pogodba izteče, in bi bili upravičeni do nadaljevanja bolniške, lahko po izteku pogodbe ostanete še en mesec na bolniški v breme ZZZS. To pomeni, da se tri mesece nadomestila na zavodu začnejo šteti mesec kasneje. V času visoke nosečnosti, ko delo postaja naporno, to lahko predstavlja dodatno finančno varnost pred začetkom porodniške.

Če ste zaposleni v tujini ali ste v diplomatskem statusu, je vprašanje pravic odvisno od plačevanja prispevkov in urejenega zavarovanja. Če vam domače ali tuje institucije plačujejo prispevke, imate pravico do nadomestila v višini osnove, od katere so plačani prispevki.

Študentke, vajenke in dijakinje se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih in imajo določene možnosti uveljavljanja pravic. Samozaposleni imajo pravico do nadomestila na podlagi povprečja zadnjih 12 plač, od katerih so bili plačani prispevki.

Roki, vložki vlog in praktični nasveti

Pomembno je, da ste dobro informirani o socialnih pravicah, ki vam pripadajo, in da za njihovo aktivacijo pravočasno oddate vloge na Centru za socialno delo (CSD) ali Zavodu za zaposlovanje. Denarno nadomestilo uveljavljate z vlogo, ki jo lahko oddate po spletu, osebno ali po pošti že ob prijavi v evidenco brezposelnih. Zato pri tem preverite vse potrebno za denarno nadomestilo.

Pravice običajno uveljavljate v teh rokih:

• Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
• Pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta.
• Pravica do starševskega dopusta in nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta.
• Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavljata mati ali oče največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Vloge so običajno na voljo na spletu v pdf obliki. Izpolnijo se lahko elektronsko ali pisno v natisnjeni obliki. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov. Za vloge in obrazce so na voljo tudi različne jezikovne verzije in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev preko kontaktnega centra (080 20 55).

Uveljavljanje preostalega (neizkoriščenega) dela denarnega nadomestila

Če pravice do denarnega nadomestila zaradi njenega mirovanja niste v celoti izkoristili, lahko po prenehanju razlogov za mirovanje uveljavljate preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Pravica do denarnega nadomestila miruje v obdobjih: služenja vojaškega roka ali nadomestne civilne službe, pripora ali prestajanja zaporne kazni do 6 mesecev, prejemanja starševskega nadomestila ali dodatka, vključitve v javna dela ali poklicno rehabilitacijo, nebivanja v Sloveniji, opravljanja naloge družinskega pomočnika do 10 mesecev.

Preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila lahko uveljavljate tudi zaradi vključitve v delo, zaradi katerega vam je prenehala pravica do nadomestila, pri čemer na podlagi takšnega dela niso izpolnjeni pogoji glede zavarovalne dobe za uveljavitev nove pravice. Če na podlagi opravljenega dela po prenehanju pravice do nadomestila lahko uveljavite novo pravico, se imate možnost odločiti, ali boste uveljavili preostalo obdobje še neizkoriščene pravice ali boste uveljavili novo pravico. Če je trajanje pravice do neizkoriščenega dela nadomestila daljše od trajanja nove pravice, lahko namesto nove pravice uveljavite preostali, še neizkoriščeni del nadomestila.

Davčne in druge finančne posledice ter obveznosti obveščanja

Pri denarnem nadomestilu je pri izračunu akontacije dohodnine upoštevana splošna olajšava, ki je odvisna od višine dohodka. Če v posameznem letu poleg denarnega nadomestila prejemate tudi druge (višje) dohodke, lahko na letni ravni plačate relativno visok poračun (doplačilo dohodnine). Če želite, da pri letni odmeri ne bi prišlo do poračuna dohodnine oziroma vsaj ne do visokih zneskov doplačil, se lahko že ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila odločite za nižjo splošno olajšavo ob mesečnem izplačilu. O tem morate obvestiti zavod za zaposlovanje.

Na Zavodu za zaposlovanje vas bodo za čas prejemanja denarnega nadomestila prijavili v obvezno zdravstveno zavarovanje z dnem, ko vam bodo z odločbo priznali pravico do denarnega nadomestila. Do izdaje odločbe si obvezno zdravstveno zavarovanje uredite sami na najbližji enoti ali izpostavi ZZZS.

Praktični primeri in nasveti iz prakse

Če vam poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, medtem ko ste noseči, je ključno, da se čim prej prijavite na Zavodu za zaposlovanje. Če ste bili pred nastopom porodniške zavarovani za starševsko varstvo, vam pripada porodniška. Če ne boste izpolnjevali pogojev za starševsko nadomestilo (niste bili vsaj 12 mesecev zavarovani za starševsko varstvo v zadnjih treh letih), vam kot brezposelni osebi pripada starševski dodatek. V tem primeru ste pokojninsko zavarovani, zdravstveno zavarovanje pa lahko uredite preko otrokovega očeta.

Če se delovno razmerje izteče v času materinskega dopusta, se višina nadomestila ne spremeni. Pravice iz naslova zavarovanja za brezposelnost vam v času porodniškega dopusta mirujejo in jih lahko izkoristite po njegovem izteku, če boste takrat še brezposelni.

Pri načrtovanju je dobro vedeti: za izračun materinskega nadomestila se upoštevajo mesečni dohodki (kot zadnji mesec se šteje predpretekli mesec pred vložitvijo vloge). Če boste v času nastopa porodniškega dopusta brez zaposlitve, se vam bo nadomestilo izračunalo po formuli 55 % minimalne plače plus 2 % minimalne plače za vsak mesec zaposlitve v zadnjih treh letih, vendar skupaj ne več kot 110 % minimalne plače. Če boste zaposleni, se vam upošteva povprečje zadnjih 12 plač.

Druge oblike pomoči in dodatne pravice

Poleg porodniških nadomestil in dodatkov obstajajo tudi druge oblike podpore:

• Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni denarni prejemek 441,60 EUR.
• Starševski dodatek: 507,43 EUR mesečno za tiste, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila.
• Otroški dodatek: prejemek, ki se lahko uveljavlja do 18. leta otroka; vlogo je treba vložiti v 30 dneh po rojstvu otroka.
• Subvencija najemnine: za tiste v neprofitnih ali najemnih stanovanjih, lahko pokrije do 85 % neprofitne najemnine.
• Denarna socialna pomoč (DSP): za primere, ko ne zmorete zagotoviti materialne varnosti.
• Delo s krajšim delovnim časom: pravica enega od staršev ali druge osebe, ki neguje in varuje otroka.
• Dodatek za veliko družino: letni prejemek, za tri otroke 510,35 EUR, za štiri ali več pa 620,16 EUR (pogoji: stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji).

Upravni postopki, pritožbe in sodno varstvo

Po oddaji vloge območna služba preveri izpolnjevanje pogojev in odloča o pravici. Odločbo izdajo in pošljejo v 2 mesecih od prejema vloge (rok se lahko podaljša za največ 2 meseca). Če se z odločbo ne strinjate, lahko vložite pritožbo v 21 dneh od vročitve odločbe. Če pritožba na Zavodu ni uspešna, zadevo obravnava Ministrstvo za delo na 2. stopnji, nato pa lahko vložite tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču RS v Ljubljani v 30 dneh od vročitve odločbe ministrstva.

Koraki za brezposelne nosečnice: kontrolni seznam

1. Preverite svojo zavarovalno dobo za starševsko varstvo v zadnjih treh letih (ali imate vsaj 12 mesecev?).
2. Če bo pogodba potekla, se pravočasno prijavite v evidenco brezposelnih pri Zavodu in oddajte vlogo za denarno nadomestilo (v 30 dneh po prenehanju zavarovanja).
3. Upoštevajte roke za uveljavljanje materinskega dopusta in drugih pravic (60 dni pred porodom za pomoč ob rojstvu, 60 ali 28 dni za materinski dopust itd.).
4. Pridobite in predložite vse potrebne obrazce na CSD (vloge za materinski dopust, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu, otroški dodatek ipd.).
5. Če ste bili prejemnik nadomestila za brezposelnost, preverite, kako se ta vloga upošteva kot osnova pri izračunu materinskega nadomestila.
6. Uredite zdravstveno zavarovanje - dokler Zavod ne izda odločbe, si obvezno zdravstveno zavarovanje uredite sami na ZZZS, kasneje vas Zavod prijavi.
7. Če imate posebne okoliščine (delo v tujini, diplomatski status, študentski status, samozaposlena dejavnost), preverite posebno pravno razlago in dokaze o vplačanih prispevkih.

Koristen nasvet

Denarne in drugo socialne pravice je dobro uveljavljati pravočasno. Informativni izračun denarnega nadomestila po novem je na voljo preko spletnega kalkulatorja Zavoda za zaposlovanje - uporaba kalkulatorja omogoča okvirno oceno višine in trajanja nadomestila, vendar ni zavezujoča. Pri vprašanjih o izračunu, dokumentaciji ali pritožbah se obrnite na CSD ali Zavod za zaposlovanje oziroma poiščite pravno ali sindikalno pomoč.

Za podrobnejše informacije in uradne obrazce obiščite spletna mesta CSD, Zavoda za zaposlovanje in ZZZS ali pokličite kontaktni center Zavoda za zaposlovanje (080 20 55). Pred oddajo vloge skrbno preverite vse potrebne priloge in roke, saj zamuda ali manjkajoča dokumentacija lahko skrajša trajanje ali vpliva na priznanje pravic.

tags: #oce #brezposelnost #porodniska